Česa vse v Mariboru ne slišiš v enem samem tednu! Je dovolj že, da kolegu na Pobrežju pomagaš nesti hladilnik(a) dol pa gor po štengah. V Tomšičevem drevoredu je en pubec drugega učil, da je Nikola Tesla delal električne avte. In nato na hitrem testiranju še naletiš na komičen tandem.

Maribor je mesto, kjer, kot vemo, lahko slišiš marsikaj marsikdaj. Čisto tako. Mimogrede. Zakaj? Ker lahko. Na glas. Štofa pač nikoli ne zmanjka. V trgovini, pri urarju ali celo na testiranju.

 Recimo: kolegu sva ta teden še z enim drugim kolegom pomagala zanesti stari hladilnik dol in novega gor po štengah. Okej, če pomagaš nesti nekaj nekomu po štengah, v enem onih številnih blokov na Pobrežju, nisi samo kolega. Si prijatelj. Dober prijatelj. Že zato, ker so na Pobrežju bloki samo na videz dokaj nizki – dokler ne nosiš hladilnikov gor pa dol po štengah. In tako, ko smo staremu že pomahali in dihajoč na škrge objemali novega tam nekje v drugem od štirih štukov, smo zadihani na ovinku nabasali na gospoda, gospo in kužka.

»Kaj te tak’ dihate, pubeci? V mojih letih smo vsak svojega gor nesli!« je rekel gospod in se hudomušno zarežal. Gospa takisto. Samo pes je nekam čudno gledal. Skoraj sočustvoval. En tistih kužkov, ki gre rad ven, samo mu je takoj žal, ko se spomni, da je spet nabasal na stopnice.

Tesla in električni avti

Gremo naprej. Bilo je prav tako ta teden, slišano v Tomšičevem drevoredu. Ja, tam, kjer Vrenko rešuje primere. Dva mulca s torbama na ramah sta preganjala počitniški dolgčas. Stara, kaj pa vem, okrog deset let. Po moje sta trenirala, če še znata nositi torbo. En je bil večji, malo bolj krepak in okrogel, drugi pa manjši, naočaljen in priden.

Izza ovinka je zavil nek hud bemve. Res hud. Športni, nizek, drag. Reakcija je bila takšna, kakršna je že od nekdaj. Pubeca sta kazala s prstom in nezmožna najti samostalnike ali glagole tekmovala, kdo bo lahko povezal več »ooooo«-jev.

Izza ovinka je zavil nek hud bemve. Res hud. Športni, nizek, drag. Reakcija je bila takšna, kakršna je že od nekdaj. Pubeca sta kazala s prstom in nezmožna najti samostalnike ali glagole tekmovala, kdo bo lahko povezal več »ooooo«-jev. Dalo jima je zalet. Ko je šel mimo, sta le našla besede.

»Vau, si vido, to je novi model bemveja, ta-pa-ta!« je pogumno začel manjši.

»Aha, poznam ja, samo veš, ta je celo hibridni! Samo veš, ne pride blizu tesli!« je takoj prevzel večji. »Saj poznaš teslo, ne?«

»Itak, da poznam, em, em, eeeeem…« mali ni bil več tako prepričljiv.

»Veš, ti avti se imenujejo po enem izumitelju. Nikola Tesla. Veš, on je prvi delal električne avte!«

Ko se počutiš metuzalemsko

Ne vem za vas, ampak jaz si nisem mogel pomagati. Obrnil sem se, čeprav sem rinil proti Piramidi, in mulcema v uvidevnem smehu rekel, da Nikola Tesla pač ni delal avtov. Halo. In pričakoval hvaležnost. Zakaj? Ne zato, ker bi jima nekdo starejši pač malo kaj pojasnil. Ker seveda se takoj počutiš metuzalemsko, ko greš šolarjem nekaj pojasnjevat. V sekundi se počutiš prastaro.

Ampak pisnil sem zato, ker se mi je cela familija režala, ko sem nekoč, niti ne tako daleč nazaj, prijavil, da sem bil ziher, da je Tesla izumil semafor, če pa je bil njegov priimek včasih na semaforjih.

Ampak pisnil sem zato, ker se mi je cela familija režala, ko sem nekoč, niti ne tako daleč nazaj, prijavil, da sem bil ziher, da je Tesla izumil semafor, če pa je bil njegov priimek včasih na semaforjih. Ali pa sem še to bil zamešal. Gledali so me, po nekem družinskem kosilu, kot da sem cepnil tretji klas in nobenemu povedal. Mulca pa nič. No, nič. Bila sta čisto paf. Da ju je nekdo ogovoril. In ti je kar malo žal. Naslednjič raje pač pustiš.

Zakaj zasuče palčko? Zaradi smeha.

Maribor je torej tako mesto, ko čuješ kako, kot bi rekli Tekochee Kru, »špiko« še takrat, ko je res ne pričakuješ. Ko bi naj bila skoraj smrtna tišina. Recimo na hitrem testiranju v Zdravstvenem domu. Najprej itak v vrsti poslušaš ene in iste telefonske pogovore, pri čemer optimisti govorijo o vrsti do ex-Piramide, pesimisti pa jo povlečejo kar do sodišča. No, skratka. Če še slučajno niste šli, kar je mala verjetnost: ko pridete končno na vrsto, vstavite kartico, poveste, kdo ste, da preverijo, če ste si sposodili pravo kartico, poveste telefonsko in nato vam v roke porinejo tisti testni tulec, ki vam ga bodo kmalu zatem že zarinili v nos.

Sestra ali gospodična ali pač ta, ki je testirala, je lepo vprašala, če je prvič. In da bo vse okej, samo, prosim, dajte si masko pod nos, ne čez usta. In seveda daš dol pod vrat. Pa se nič ni jezila, tipu zraven, ki test očitno skupaj sestavi ali kaj pač dela, je šlo celo malo na smeh.

Zdaj, krasno je, sploh za prvič, če te vprašajo, če je prvič. So trenutki v življenju, ko je prav to vprašanje lahko, em, ne napačno, ampak saj vemo. Kočljivo. Tokrat pa, vsaj včeraj, ni bilo. Sestra ali gospodična ali pač ta, ki je testirala, je lepo vprašala, če je prvič. In da bo vse okej, samo, prosim, dajte si masko pod nos, ne čez usta. In seveda daš dol pod vrat. Pa se nič ni jezila, tipu zraven, ki test očitno skupaj sestavi ali kaj pač dela, je šlo celo malo na smeh.

Zarinila je palčko, kar, saj večina itak že ve, ni tisti najbolj neprijetni del. Neprijetno je potem ono vrtenje sem pa tja pa tja pa sem, da pač nabere res vredu vzorec. »Pa saj veš, zakaj ti palčko tak suka sem pa tja?« mi je razlagal novinarski kolega na eni tiskovki ta teden, ko smo ugotovili, da se moramo testirati za vsako tekmo posebej. »Da preveri, če že maš 5G čip not, če ne, pa ga malo bolj pritrdi!« Mi je prav malo šlo na smeh, ko sem se spomnil, kako z zanosom je to povedal. Kar je opazil tudi model, ki je stal zraven pri testiranju.

Najdaljše solze sreče!

»O, imamo nekoga, ki celo uživa!« je prijavil.

Saj bi kaj rekel, samo s palčko v nosu… Nisi ravno v formi za debato.

»Ooo, no, zdaj pa še solzica sreče!« je rekla nato še sestra, ko je vlekla palčko ven iz nosa in je po licu zdrsela najdaljša solza vseh časov.

»Ooo, no, zdaj pa še solzica sreče!« je rekla nato še sestra, ko je vlekla palčko ven iz nosa in je po licu zdrsela najdaljša solza vseh časov.

Nič od tega, kar sta pri testiranju povedala, ni nujno, predpisano, obvezno. Lahko pa pomaga. In v tem primeru je. Dobro, seveda ne vsem in ne ob vsaki priložnosti. Verjamem, da gre kdaj tudi pošteno narobe, marsikdo nima dobrega dne, trenutek sovpade in – bam. Poslušaš potem, da če si uro kasneje nabasal na enega tipa, si dobil še potrdilo, da so tvoji možgani na pravem mestu.

Toda v tem primeru je bilo testiranje nekaj, kar si zapustil s solzami na licih nasmejanega obraza. Ker je fertig in ker vidiš, da so še ljudje, ki so na štose. Čisto tako. Ker so lahko. Mimogrede. Marsikaj, marsikdaj.

 

Odprite Ok(n)o mesta

Demšar kot čevapčiči v februarju

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-demsar-kot-cevapcici-v-februarju

»Na redkvo! Da ne’oš reko, da sn svija«

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-na-redkvo-da-neos-reko-da-sn-svija

Kuj zamenjali ključavnico v par minutah

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-kuj-zamenjali-kljucavnico-v-par-minutah

Muzičarji-uličarji se ne dajo

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-muzicarji-ulicarji-se-ne-dajo

5000 paketov! Pa za zraven prosim

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-5000-paketov-pa-za-zraven-prosim

Trideset upajo čezenj le največji heroji

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-trideset-upajo-cezenj-le-najvecji-heroji

Marjana, ne morejo biti rjuhe tako blede, no!

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-marjana-ne-morejo-biti-rjuhe-tako-blede-no

»Iji pogledat, če majo sosedi vodo«

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-iji-pogledat-ce-majo-sosedi-vodo

»Ti mi samo duge daj«

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-ti-mi-samo-duge-daj

Čvrga Ljudskega vrta

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-cvrga-ljudskega-vrta

Pravi »ribači« nikoli ne ribajo z rokavicami

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-pravi-ribaci-nikoli-ne-ribajo-z-rokavicami

Strah te je? Te pa glej v sliko

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-strah-te-je-te-pa-glej-v-sliko

Za vsako rit raste »kolturna« izkušnja

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-za-vsako-rit-raste-kolturna-izkusnja

Tanja Ribič bi danes imela dva ključka

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-tanja-ribic-bi-danes-imela-dva-kljucka

147,5 kvadratov je res lahko luksuz

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-1475-kvadratov-je-lahko-res-luksuz

Vsi na klopce

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-vsi-na-klopce

V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-v-tretje-pa-te-ze-naredis-izpit-za-avto-samo-ne-na-pobrezju

»Daj, povej, ki je še kaj odprto, nooo!«

https://maribor24.si/lokalno/okno-mesta-daj-povej-ki-je-se-kaj-odprto-nooo

Poni (pa ne) za 600 evrov, cing-cing!

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-poni-pa-ne-za-600-evrov-cing-cing

S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.

https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne

Šank ruleta! Ko poslanec državnega zbora nahrani kelnarjevega kužota

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-sank-ruleta-ko-poslanec-drzavnega-zbora-nahrani-kelnarjevega-kuzota

V Melju je vedno rdeča

https://maribor24.si/lokalno/maribor/v-melju-je-vedno-rdeca