Imamo novega zmagovalca! O, ja. Pa ne, ker bi bila konkurenca švoh. Ker vsi vemo, da ni. Ker ko gre za ležeče policaje, potem imamo v Mariboru kar nekaj favoritov. Takih izstopajočih. Takih gajstnih. Takih zagamanih.
Saj avtomehaniki najboljše vejo. Ni čudno, da je zdaj že nekaj časa na radiu reklama, ko žena pelje avto centrirat. Sploh če se je, pa sploh ne hitro, že po omejitvi je čisto zadosti, peljala po Ulici Pariške komune, na začetku, tam pri Aljaževi ulici, takoj za, kakor ji rečemo, »džamijo«, ja, tam pri marketu… Malo čez trideset in hopa! Si že z glavo v strehi. Če bi bila šibedah sezona, bi glave ven štrlele.
Ne v leru. Se lahko zaguncate.
Da, v mestu imamo torej novega zmagovalnega ležečega policaja. Trideset se upajo čezenj peljati samo največji heroji. Ali pa oni tip s hummerjem. Vsi ostali pa ugibamo in poskušamo in preverjamo, koliko je najmanj, kolikor se še lahko pelješ. V prvi. Ne v leru. Ker niti tako ne gre. Se lahko nemara zagucante nazaj. Zato je, po kakih, kolikor so mi rekli, dveh tednih, kar ga imamo s konca lanskega leta, ta ležeči policaj prvi mariborski prometni izziv leta 2021.
Ležeči policaji oziroma cestne grbine, kakor se jim bolj formalno reče, so po svoje nekaj kakor rondoji. Bolj novodobna, čeprav hkrati tudi čisto primarna in skoraj barbarska rešitev za večjo varnost v prometu.
Ležeči policaji oziroma cestne grbine, kakor se jim bolj formalno reče, so po svoje nekaj kakor rondoji. Bolj novodobna, čeprav hkrati tudi čisto primarna in skoraj barbarska rešitev za večjo varnost v prometu. Le da rondoji vseeno lahko delujejo seksi. Že ime je tako… Oblo. Ali pa, če je to vaša stvar, svetovljansko. Rondo. Se sliši pač, francosko. Ker je, čeprav so se prvi šli v krog vozit Angleži. Jasno, v kontra smer.
Rondoji so posebni že zato, ker lahko na sredino, na novi »otoček«, postaviš bilokaj. Božično smreko, recimo. Ali pa fontano. Grmičevje. Kip. Spomenik. Pa čez štiri mostove, kakor pri Europarku. Itak Slovenci na rondoje postavljamo vse živo. Folklora čisto posebnega tipa. Saj vemo, od vsega, kar je trajno ostalo množično vidno od EPK, je pri nas v Mariboru zares ostal rondo na Titovi. Šprica in se ponoči sveti. Da smo znali iz rondoja narediti znanost, pa itak vemo iz križišča pri Štuku, ne? Lahko pa se vemu skupaj ogneš in narediš šikane kot na Kardeljevi.
Eni sivi, drugi črni, tretji šekasti
Pri ležečih policajih pa… Saj se na prvi pogled zdi, da je enako kot pri rondojih. Da so tujki. Da niso zares naši, pač pa uvoženi. Podobno kot rondoji tudi pri ležečih policajih niti dva nista nikoli povsem enaka (razen če sta v istem križišču ali več njih vzdolž ulice). Nikoli niso enake višine ali naklona, eni so montažni, drugi so asfaltni. Eni so sivi, drugi črni, tretji šekasti.
Ampak bolj je njihovo bistvo, da so policaji. Saj politično korektno najbrž ime res ni, vendar tako jim pač pravimo od pamtiveka, sicer pa se jim (lahko) reče tudi dvignjeno križišče, če so na takem mestu.
Tako ali tako pa je osnovna v poanta ležečih policajev, da predvsem upravičijo svoje ime. Ne, da so ležeči. Dobro, saj tudi to. Ampak bolj je njihovo bistvo, da so policaji. Saj politično korektno najbrž ime res ni, vendar tako jim pač pravimo od pamtiveka, sicer pa se jim (lahko) reče tudi dvignjeno križišče, če so na takem mestu. Ali pa, kot rečeno, cestne grbine. Ampak v splošnem jeziku so pač ležeči policaji. Vedno tam: čuvajo in po svoje kaznujejo. Kazen je nemudoma vzgojna, lahko pa je tudi draga. Polovičke ni.
Deset na uro? Dvajset?
In tako imamo v Ulici Pariške komune, ki je že pred časom dobila grmičevje po sredini, zdaj najbolj strogegega ležečega policaja. Kaj. Si. Ti. Ja. Malo. Nor. Če imate našparano za novi avto, poskusite čez zapeljati trideset na uro. Poskusite. Pa boste videli. Vse zvezde. Ker do tja avto poleti. Skoraj, no.
Minimalna možna hitrost je edina, ki še gre skozi. Deset na uro? Dvajset? Tu nekje? Vse ostalo, vse, kar je že čez, boste začutili.
Minimalna možna hitrost je edina, ki še gre skozi. Deset na uro? Dvajset? Tu nekje? Vse ostalo, vse, kar je že čez, boste začutili. Mhm. Je pa tako namen dosežen. Vsekakor. Da se razburiš še pred rondojem, kjer itak nikoli ne prideš zares na vrsto. Potem ko si že itak sto let čakal, da si s Titove lahko zavil levo. Ali pa bil drugi pri zavoju v desno, če si prišel s centra, pa oni pred tabo glih edini ne gre desno. Edini. Zdaj pa še to.
Ležeči policaj z največjim »lampom«
Doslej so bili najbolj tahudi ležeči policaji v mestu najbrž na Ruški, tisti v Cankarjevi tudi ni nedolžen, med številčno konkurenco – pred letom dni smo poročali, da je takih ovir kar 165 v mestu, potem ko smo poročali še leta 2015, da jih je bilo 128 – pa sta za absolutna zmagovalca nekako veljala dvojčka na Ljubljanski tam pri onih visokih starih blokih pri Betnavskem gozdu, v križišču s Pasteurjevo ulico. Ijuuu.
Ležeča policaja sta visoka in dolga. Tam je treba to delati z občutkom. Hitro ali počasi? Niti ni pomembno. Če ne naciljaš dobro, bodo zajtrk ali kosilo ali večerja ali vsi obroki skupaj takoj v grlu. O, ja.
Tam ni toliko ključna hitrost, kolikor je bistven pristop. Ležeča policaja sta visoka in dolga. Tam je treba to delati z občutkom. Hitro ali počasi? Niti ni pomembno. Če ne naciljaš dobro, bodo zajtrk ali kosilo ali večerja ali vsi obroki skupaj takoj v grlu. O, ja. In vedno imaš občutek, da te ravno takrat, ko zgrešiš tajming, pešci gledajo. In grajajo. Ker si neučakano nabasal na ležečega policaja z največjim lampom. Ravno, ko so oni šli čez. Ravno zdaj.
Kaj bi pomagalo? Informativni prometni znak
Bistveno seveda je, da ležeči policaji izboljšajo prometno varnost, prehitre voznike prisilijo, da upočasnijo vožnjo ali pa jih napotijo k avtomehaniku, čeprav so celo glede tega deljena mnenja, ker da lahko tudi povzročajo nesreče ravno s tem, ko skušajo preprečiti cirkus v prometu.
Morda pri vsem skupaj ne bi bilo napačno predvsem to, če bi obstajal prometni znak, ki bi nam javil, za kakšnega ležečega policaja gre. Visokega? Ostrega? Dolgega? Da vemo, v kaj se spuščamo. No, dvigamo. Bi pomagalo. Zelo. Sploh tukaj. Ker dokler ne probaš, ne veš. Samo je kar kruto, ko izveš. Na trdo. Na trtico. Do takrat pa: prijetno, varno in uspešno vožnjo v 2021.
Odprite Ok(n)o mesta
Marjana, ne morejo biti rjuhe tako blede, no!
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-marjana-ne-morejo-biti-rjuhe-tako-blede-no
»Iji pogledat, če majo sosedi vodo«
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-iji-pogledat-ce-majo-sosedi-vodo
»Ti mi samo duge daj«
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-ti-mi-samo-duge-daj
Čvrga Ljudskega vrta
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-cvrga-ljudskega-vrta
Pravi »ribači« nikoli ne ribajo z rokavicami
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-pravi-ribaci-nikoli-ne-ribajo-z-rokavicami
Strah te je? Te pa glej v sliko
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-strah-te-je-te-pa-glej-v-sliko
Za vsako rit raste »kolturna« izkušnja
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-za-vsako-rit-raste-kolturna-izkusnja
Tanja Ribič bi danes imela dva ključka
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-tanja-ribic-bi-danes-imela-dva-kljucka
147,5 kvadratov je res lahko luksuz
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-1475-kvadratov-je-lahko-res-luksuz
Vsi na klopce
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-vsi-na-klopce
V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
»Daj, povej, ki je še kaj odprto, nooo!«
https://maribor24.si/lokalno/okno-mesta-daj-povej-ki-je-se-kaj-odprto-nooo
Poni (pa ne) za 600 evrov, cing-cing!
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-poni-pa-ne-za-600-evrov-cing-cing
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Šank ruleta! Ko poslanec državnega zbora nahrani kelnarjevega kužota
V Melju je vedno rdeča
