OK(N)O MESTA: Če dovolj dolgo in zavzeto pišeš o svojem mestu, se ti lahko zgodijo epski felerji. Taki, neopravičljivi. Taki, ko veš, da te bo folk še dolgo in lepo »zajebaval«. Za take kikse si baje včasih fasal ali nadimek ali pa na gobec. Zdaj pokasiraš pa moralno, epsko, strokovno razlago o tem, zakaj S-23 je/ni del Nove vasi.

Zgodilo se mi je letos, ko sem, saj sploh ne vem več zakaj, razkril malo širši družbi, da pač do relativno nedavnega res, priznam, štekam, ni prav, grozno in narobe je, ampak iskreno nisem vedel, da Nova vas ni ena, ampak da sta Novi vasi dve.

Sem pač mislil Nova vas je tam, Borova vas tam in zdravo. Kaka Nova vas 1 in Nova vas 2! Nam, na levem bregu, ki smo slej ko prej spoznali, da na levem bregu nikoli ne bomo dobili dejta, hkrati pa smo bili lajbeki in šlateki, ki so se maminosinkasto držali centra, pač tega noben ni povedal. Moj bog. Krohot, režanje, odlom. Kak’ te tega ne veš? In to ti, novinar. Kot da nisi nikoli niti pošpegal preko Drave.

Ti samo pridi v našo vas, Novo vas

Bolj sem se branil in iskal argumente, ki so itak dišali po bednih izgovorih, slabše je bilo. Samo rineš in rineš še bolj globoko v že tako slabo argumentiran drek. Dokončno sem se samozadavil, ko sem šel rimat Dobrodošli v Maribor, mitski odtis časa kultnega rap dvojca Dandrough, češ, saj so tudi mene starši kot novorojenca prinesli na Kardeljevo – okej, za tri leta, potem smo se preselili v center, samo vseeno. So me. Ti samo pridi v našo vas, Novo vas in vse dobiš. Sem tudi jaz OG! In če znam ta tekst na pamet, potem pa sem že oriđinal. Joj, joj. Potem sem jih šele pokasiral.

»Čakaj, si reko Kardeljeva? Kje Kardeljeva? S-23? Pa tebi res nič ni jasno! To ni Nova vas!«

 »Čakaj, si reko Kardeljeva? Kje Kardeljeva? S-23? Pa tebi res nič ni jasno! To ni Nova vas!«

Ko sem dobremu kolegu siknil nazaj, da zakaj je potem točno tam Knjižnica Nova vas, je postalo vse jasno. Njim, ne meni. Da nimam pojma.

Če nisi domodorec, ne moreš tega niti slučajno razumet. Kar je prav. Nekaj pa te šteje to, da lahko rečeš nekaj o svojem firtlu. Še enemu kolegu fotoreporterju, ki se je med osnovno šolo preselil v Novo vas iz Pobrežja, je bilo vse jasno. Pač ujel je pravi tajming. Dobil je legitimno pravico, da pove, kaj Nova vas še je in kaj Nova vas več ni. In prav to mi je bilo najbolj všeč. Dobro, ne to, da rineš v folk in da bi vsem po spisku vsilil občutek, kakor da se Maribor namensko deli. Pa levi, pa desni breg, pa taki in onaki. Eh. Ne, to ne, itak, da ne. Zmagalo je bolj to, ko je privrela na dan pripadnost. Celo tistim, ki so se vmes že odselili. Pripadnost skupnosti, sosedom, usodi, preteklosti, ki ni znala biti sodobnost in je vedela, da ne bo prihodnost.

Ne na Wikipedio!

Saj, ja, še Wikipedia pove, kako je S-23 urbana soseska, zgrajena v okviru projekta Maribor-jug in da je »v upravnem smislu območje soseske severno od Ceste proletarskih brigad spada v Mestno četrt Tabor, južni del pa v Mestno četrt Nova vas. Pred letom 1996 je bilo območje S-23 združeno v samostojno Krajevno skupnost Proletarskih brigad v okviru v Občine Maribor-Tabor.«

Pred letom 1996 je bilo območje S-23 združeno v samostojno Krajevno skupnost Proletarskih brigad v okviru v Občine Maribor-Tabor.

Mogoče se prav v zapisanem skriva nerazumevanje, ker se je sever ločil od juga in ker je opis mestnih četrti na spletni strani občine ravno tako neuličarsko zastavljen. Eno je prst na zemljevidu, drugo pa laufanje po ulici. Samo ko si sredi takih debat, ne mahaš s telefonom, čuj, glej, če pa lepo piše na Wikipediji! Eh. V Mariboru to ne gre skozi. Prvo kot prvo, svojega mesta pač ne greš iskat na Wikipedio. Ne gre, ne spodobi se, ne. Greš med folk.

Tista kultna vrsta

V očeh tistih, ki ti pojasnujejo predvsem z rokami, ki se potem kmalu in večinoma znajdejo na glavi, ker se tega ne da razumeti z razumom, vidiš pripadnost, ponos, otroštvo. To ni nostalgija, ker si pri trideset-in-nekaj pa res najbrž še premlad za nostalgijo. To so predvsem zgodbe. Ker ni vrag, da ne boš nabasal na nekoga iz Nove vasi, če boš šel spraševat, kam točno, za vraga, spada S-23. Pa saj ne, da je to tako pomembno, ker itak ni. Samo ko ti enkrat nekdo tako zagreto pojasni, da nimaš pojma o Novi vasi, pač malo naduvano, predvsem pa štorasto upaš, da mogoče pa tvoja vsiljiva teorija vseeno drži.

Težava je le v tem, da če nisi bil tam in tega nisi dal skozi, ne boš poštekal. Ne moreš. Ne gre. Ne. Ko ti kolega pove, da medtem ko si ti v devetdesetih jedel z zlato žlico v centru, je on stal v oni vrsti. Kateri vrsti? »Ja oni, ko si jih kasiral!« To mi nikoli ni šlo v glavo. Tista vrsta. Zakaj bi čakal v vrsti, da bi dobil bačn? Halo? »Ker ti je tip reko, da če ne boš počako, boš dvakrat dobo!« Piflarsko pomisliš, da bi pač zradiral, zbežal, po domače spizdil. Kje me bo te dobil, če jih je še šest pred mano? Eh, centraš, tega ne moreš razumet. Dobiš za nazaj pojasnilo: »Stari, v Mariboru ni noben laufal hitreje od APM-a.«

Ninja zvezdice nekoč, danes cena odvoza smeti

To mi je zgodaj letos razlagal zdaj uveljavljen video kreator, saj bi vedeli, kdo je, če bi napisal njegovo ime in priimek. Da je bilo najbolj bizarno, ko je fasal ninja zvezdico v vrat in kako mu je enkrat en tip z nunčakami mahal pred faco. Ja, te scene. Nunčake. Ko greš danes v tisti del Maribora, ne bi moglo biti bolj zgledno, zdaj teče, kolikor slišim, debata o tem, koliko smetnjakov naj bo pred bloki, da bodo položnice vsaj malo cenejše, ker je odvoz odpadkov rasal resno drag. Sicer pa milina, mir in zdravo. Ni več bratov, teh in onih, ki bi na stopnicah furali svoje in šamarali druge. »Ker vedno sta bila brata, ki sta te čakala na štengah!« mi je recimo dopovedoval sošolec iz gimnazije.

V današnjem času, ko vsaka že vsaj dobro desetletje stara fotografija vzbudi toliko občutkov po tem, kako je bilo nekoč vse drugače (in boljše), je toliko bolj dragoceno, ko nekaj pokasiraš iz prve roke. No, razen focn. Za to gre. Za zgodbe, ki jih ni na internetu. In to je še vedno Maribor. Še, še. Zgodbe, ki so le v kakem komadu, blogu, zapisu, fotografiji. In v razburjeni razlagi, zakaj S-23, pa če se na glavo postaviš, ni Nova vas. Ker ne. Pa kak’ ne? Ker ne. Da ugotoviš, da je bolje vedeti nekaj narobe, kakor pa sploh ne vedeti. Zato, da preteklost ne izgine prehitro. Tudi če ni bila najbolj bleščeča. Je bila. In da lahko vsaj kolikor toliko legitimno rečeš: »That’s how it is on the Maribor streets.« Pa če je bila Nova vas, Borova vas, Pobrežje, Studenci, Košaki, Tabor, Tezno ali Center.

Samo ko si sredi takih debat, ne mahaš s telefonom, čuj, glej, če pa lepo piše na Wikipediji! Eh. V Mariboru to ne gre skozi. Prvo kot prvo, svojega mesta pač ne greš iskat na Wikipedio. Ne gre, ne spodobi se, ne. Greš med folk.