Ko s Piramide, Pohorja ali pa magari s prstom po zemljevidu poznavalsko, korajžno, predvsem pa narobe kažeš, kje so po tvoje občinske meje Maribora, se boš slej ko prej počutil utesnjenega. Ne nujno tesnobno, eh, utesnjeno pa že. Sploh če si med tistimi redkimi geo-majstri, ki znajo z glave našteti vse naše sosednje občine. Ampak saj Mestna občina Maribor, če smo že pri tem, niti ni tako majhna. Sploh pa nimamo mej, ne? Maribor do Tokiaaa!
Okej, lokalpatriotizem na stran, saj prizna(va)mo: nismo ravno največje Kočevje, ki je s 563 kvadratnimi kilometri skoraj štirikrat večja od naših vseeno ponosnih 147,5 kvadratnih kilometrov. Za medvede in volkove pač rabiš dosti zemlje, ne? Ampak takoj ko z roko pokažeš proti Miklavžu, kjer se stiskajo na 12,5 kvadratnih kilometrih… Pa že precej lažje zadihaš!
Za 10 tisoč korakov
Od naših sosednjih občin je sicer največja Pesnica (76 kvadratnih kilometrov), ki ji sledijo Selnica ob Dravi (64), Ruše (61), Lenart (62), Hoče-Slivnica (54), Kungota (49), Duplek (40) in Starše (34). Malo si kvečjemu favš Slovenski Bistrici, ki je od teh nam kolko-tolko bližjih občin edina večja po površini (260), ampak dobro.
Ni vse v velikosti.
Predvsem zato, ker se teh 147,5 kvadratov, ko vidiš, da smo med večjimi občinami v državi, vseeno zdi nekaj kakor luksuz. Pride prav že, ko greš po mestu, ker slej ko prej zapiskajo ure in telefoni, da ti je pa danes končno ratalo naštancat več kot 10 tisoč korakov.
Kot da nimaš pet metrov zase
Čez leta, no, prej desetletja nas bodo najbrž plastično spraševali, kaj smo počeli in kako je zgledalo, ko smo bili omejeni na občinske meje. Kako? Vroče, lepo in jasno. Ono, zanalašč. Že prvič, tam spomladi, ko so se nehali potresi in sneg ni imel aprilskih fint, je znalo biti vreme tako nesramno in vabljivo lepo, da si sprehajalce srečal kjerkoli. Kjerkoli. Ja, tudi na Cesti proletarskih brigad, recimo. Občutek, da nimaš niti pet metrov za sebe je sicer sčasoma kopnel, ker smo se navadili, da smo del skupnosti, ki gre rada na svež zrak in ki ima pač res zelo rada kužke.
Občutek, da nimaš niti pet metrov za sebe je sicer sčasoma kopnel, ker smo se navadili, da smo del skupnosti, ki gre rada na svež zrak in ki ima pač res zelo rada kužke.
In zdaj, ko smo znova omejeni na našo občino s policijsko uro vred, je bilo enako. Vsaj to soboto, pa danes tudi. Rinemo ven, če pa je vreme skoraj kot za piknik. Če si za vikend splezal na oni kup zemlje, kjer je bil papež pri Betnavskem gozdu, nisi bil sam. Eh. Pa tudi iz Betnavskega gozda, kjer te dni potekajo tudi kontrole, je pridišalo. Po, em, zelenem. Ni, da ni.
Razstava Ob štreki
In ko tako hodiš gor pa dol po Mariboru, na katerega (ni)si omejen, zvedavo opazuješ oziroma prakticiraš tisto, čemur se staroslovensko lepo reče, da te firbec mantra. Najbolj aktualna, top, hip-hop stvar zdaj? Gradnja novega Lidla zadaj za Europarkom. Sodeč po sobotnem sprehodu in kulturni ponudbi na prostem bi, v skladu z ukrepi, skoraj lahko nudili vodene oglede!
Predlagamo parkiranje ob Žitni ulici ter sprehod skozi prenovljeni Magdalenski park, kjer boste v nekdanjem »pentagramu« še našli stare punk-park face, predvsem pa naleteli na krasen živ-žav otrok, ki so jim nova igrala ter skate oprema nekaj kakor Disneyland. Aja, pa odboji žoge iz prenovljenega košarkarskega igrišča se tudi slišijo.
Predlagamo parkiranje ob Žitni ulici ter sprehod skozi prenovljeni Magdalenski park, kjer boste v nekdanjem »pentagramu« še našli stare punk-park face, predvsem pa naleteli na krasen živ-žav otrok, ki so jim nova igrala ter skate oprema nekaj kakor Disneyland.
Grafiti, ki jih je v podvozu na Ljubljanski ulici nedavno risal tudi župan, so sicer luštni, čeprav podvoz po skoraj letu dni še vedno deluje nekako, kaj pa vem, sterilno. Zato pa je toliko bolj domiselna razstava Maribor skozi čas, ki je napopana na zunanjo stran ograje pri železniški progi na razstavišču na prostem, imenovanem Ob štreki. Boljša, bolj zgodovinsko smiselna je pot s te, parkovske strani proti Europarku, k(j)er greste od začetkov mesta, prvih omemb in zapisov, pa vse tja skozi mejnike mesta, saj vemo, turški vpadi, Slomšek, železnica, Maister, tekstil v Melju, kljubovanje med drugo svetovno vojno, fuzbal, Zlata lisica, prva trgatev stare trte in EPK pa vse do prenovljenega Glavnega trga.
Urbani mit urbanega nadvoza
Finta takega sprehoda, ko pelješ firbec ven, pa je, da se ti zdi, kakor da se razstava sploh ne konča. Saj uradno se, Glavni trg je zadnja velika stvar, ki jo je očitno mesto, prosto po razstavi, doživelo. Ampak ti šetaš kar naprej, nekako futuristično v post-realnost. Naprej v preteklo prihodnost.
Kajti za ves tisti kare, tisti konec mesta, kjer tudi če bodo želeli, nikdar ne bodo do konca posekali vseh dreves, se zdi, kakor da bo vedno štrlel. Saj je že Europark bil takšen, ko so ga gor postavili, ne?
Kajti za ves tisti kare, tisti konec mesta, kjer tudi če bodo želeli, nikdar ne bodo do konca posekali vseh dreves, se zdi, kakor da bo vedno štrlel. Saj je že Europark bil takšen, ko so ga gor postavili, ne? Prej se ga spomnim samo po tem, da je ata na tistem ovinku v hrib zagnal stoenko ravno dovolj, da so mama, seka, sestrična, teta in babica v avtu not kričale. Vseh šest ali koliko nas je že bilo.
Zdaj je tam že dolgo vse drugače, najbolj zaradi dolga leta nikdar predvidenega rondoja na Titovi cesti, preko katerega se zdaj lahko čez nadvoz hodi peš, čeprav smo nekateri – ja, vemo, ne bi smeli – to počeli že prej, ko se je dalo čez laziti še samo po tirih. En urbani mit: če ste se zicnili na severni nadvoz in gledali proti džamiji, torej Telekomu, pa kako svežo dahnili, je to znalo sošolke hudo očarat. Tako pravi vsaj urbani mit.
Ne tromostovje, štirinadvozje!
Do zdaj smo tam imeli svoje tromostovje, če morda nikdar niste opazili. Dva železniška nadvoza in en za pešhondo. Zdaj gremo pa dlje. Zdaj smo dobili še četrtega. No, skoraj, ni še uradno odprt, bo pa zdaj zdaj. Ha, tega še Ljubljana nima, kaki Plečnik, kaki turisti, kaki Povodni mož, kako tromostovje, mi imamo štirinadvozje!
In tja se zdaj lahko hodi sprejat firbec, ki ga mantra, kako bo videti nov Lidl. Bojda hudo futuristično, kakor ti pove mlada arhitekta, ki je seveda ravno tam in ker tudi njo firbec mantra, kaj je dognal njen ceh.
V bistvu pa gradnja Lidla s te strani, pa tudi s Pobreške ceste, (ne)pričakovano odpira pogled na nekdanjo moško kaznilnico, ki se med drevesi skriva ravno tako kakor se je nekdaj čim bolj skrivalo dejstvo, da Tito, ki je mesto po vojni sicer obiskal štirikrat, bojda nikdar ni mogel zares pozabiti, da je bil v Mariboru zaprt.
V bistvu pa gradnja Lidla s te strani, pa tudi s Pobreške ceste, (ne)pričakovano odpira pogled na nekdanjo moško kaznilnico, ki se med drevesi skriva ravno tako kakor se je nekdaj čim bolj skrivalo dejstvo, da Tito, ki je mesto po vojni sicer obiskal štirikrat, bojda nikdar ni mogel zares pozabiti, da je bil v Mariboru zaprt. Najbrž sicer ne zato, ker je bilo še pri kaznilnici nekaj bedno mariborskega: saj je bilohudo, skoraj kot v Lepoglavi ali Sremski Mitrovici, ne pa tako hudo, kakor v beograjski Glavnjači. In smo spet bili v nečem drugi.
Če si že firbec peljal na sprehod
Skratka, takšnih sprehodov je po mestu, ki je ravno dovolj veliko, da ni nikdar majhno, lahko najbrž malo morje. Najde se marsikaj, marsikje in marsikdo. Zato se 147,5 kvadratnih kilometrov vseeno zdi kot luksuz, ker slej ko prej srečaš koga, ki ve o mestu nekaj, česar sam nisi vedel. Ni nujno, da to veš, se ti pa vseno fajn zdi. Če si že firbec peljal na sprehod, ne?
Odprite Ok(n)o mesta
»Daj, povej, ki je še kaj odprto, nooo!«
https://maribor24.si/lokalno/okno-mesta-daj-povej-ki-je-se-kaj-odprto-nooo
Poni (pa ne) za 600 evrov, cing-cing!
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-poni-pa-ne-za-600-evrov-cing-cing
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Šank ruleta! Ko poslanec državnega zbora nahrani kelnarjevega kužota
V Melju je vedno rdeča
https://maribor24.si/lokalno/maribor/v-melju-je-vedno-rdeca
Bil je Prundorf. So Studenci. Bo Wells?
https://maribor24.si/lokalno/okno-mesta-bil-je-prundorf-so-studenci-bo-wellsž
Ks-ks, najbolj mariborski pozdrav?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-ks-ks-najbolj-mariborski-pozdrav
