Ta je še iz časov, ko si še lahko peš kupil gate. In rjuhe. In posteljnino. Časi, ki se zdijo hudo dlje, kakor dejansko so. Časi, ko nisi razmišljal, kaj lahko kupiš peš, ne pa samo na internetih. Ker saj ne veš več, kaj gre in kaj ne. Posteljnina ja, gate ne? No, tisti, ko imamo luknje v gatah, to dobro vemo, ne?
Gospod je bil, sodeč po obleki, ravno iz službe. Srajca, kravata, suknjič, plašč, čisti šuhi. Saj ne, da bi bil slabe volje ali da mu ne bi bilo, ampak videlo se je, da je imel za pozno popoldne malenkost drugačne načrte. Zagotovo mednje ni spadalo iskanje rjuh in posteljnine v supermarketu. In to na glas. V cajtšvungu. Po telefonu. Ker kako pa boš drugače kupoval na daljavo, če drage ni poleg? Ampak če kaj, smo v tem času postali mojstri prilagajanja. Ne? No, v bistvu ne. Nekatere reči vedno ostanejo enake. Tudi na daljavo. Ko hudič v sili še kupuje rjuhe in gate tam, kjer se sicer dela fasunga.
Poslušaš, da jih slišiš
Ni je poklical takoj. Seveda ne. Malenkost je počakal, premeril, preveril. Kaj pa če… Saj ima vsak okus, ne? Ker saj prav nihče ni tak lolek, da ne bi sam malo ocenil, kaj ja in kaj ne. Ampak ko je v rokah imel že tretjo rjuho, kakopak skrbno zapakirano, so se vanj naselili tisti večni dvomi. Včasih bi bilo res bolje, da nimaš možnosti izbire. Vzameš, kar imajo. In zdravo.
»Marjana, evo, zdaj sem tu… Ampak ti pravim, ta rjuha res ni tako lepa…« je kar direktno poskušal v mobitel, malo zatem, ko je pogledal na uro, ki mu itak ni dala želenega rezultata. Nato je poslušal. In jih, očitno, tudi slišal.
Ni bil kliše, ni bil stereotip. Pač bil je skrben partner, ki je, resda malo pozno, šel po nove rjuhe in posteljnino. Še malo je poslušal, kimal, četudi ga partnerica na drugi strani seveda ni mogla videti. Noben ne pritisne facetime, ko je v supermarketu. Že zato, ker je signal vedno, kot zakleto, prešvoh.
Ni bil kliše, ni bil stereotip. Pač bil je skrben partner, ki je, resda malo pozno, šel po nove rjuhe in posteljnino. Še malo je poslušal, kimal, četudi ga partnerica na drugi strani seveda ni mogla videti. Noben ne pritisne facetime, ko je v supermarketu. Že zato, ker je signal vedno, kot zakleto, prešvoh. Ravno ko bi rad pogledal, če rabiš kuhan ali pečen pršut. In ker nihče noče pokazati one nervozne face.
»Razumem, razumem vse, Marjana, vse je novo, midva bova svoje nove rjuhe in posteljnino že še kupila, ne? Saj sva se tako zmenila, da bova šla v Ikeo, ne? Ampak za prvo silo pa nekaj moram vzet za otroka.«
Z glavo med policami
Ta mu je že bolj uspela, lica so dobila nazaj vsaj neko barvo, celo nasmešek se je nekje v ozadju narisal. Ampak prav videlo se je, kako je spoznal, da je komaj priplezal z nekaj sreče nazaj na izhodišče. Ko naj bi dejansko imel nekaj besede pri izbiri. In nato je, ko je glavo vtaknil nekam med rjuhe, globoko noter v police, da bi našel še karkoli, imel vendarle za dosti. Ko je spoznal, da je pač on tisti, ki je v trgovini z glavo med policami.
»Marjana, glej, takih pisanih rjuh nimajo, kot sva že gledala… Ja, vem vem… Ampak… Glej, ne more biti vse tako bledo, no. Stene so blede, rjuhe bodo blede, saj pa veš, da otroci nimajo radi, če je vse tako, no, bledo.« Nato je počakal. Zmagovalno. No, zmaga je bila le korak stran. Ko so mu lica samo začela upadati.
»Marjana, glej, takih pisanih rjuh nimajo, kot sva že gledala… Ja, vem vem… Ampak… Glej, ne more biti vse tako bledo, no. Stene so blede, rjuhe bodo blede, saj pa veš, da otroci nimajo radi, če je vse tako, no, bledo.« Nato je počakal. Zmagovalno. No, zmaga je bila le korak stran. Ko so mu lica samo začela upadati. Zdaj ali nikoli trenutek. Bolj slednje. V eni roki telefon, v drugi posteljnina in rjuhe, ki so se dotikale police.
Delaš za davčno?
No, na tej točki samega sebe zalotiš, da buljiš. Ono, res buljiš. Na oke in uhe. Spoznaš, da si podzavestno stopil par metrov bližje. Gladko. In si skoraj začel delati zapiske. Ampak po svoje je to zdaj, ko ni več šank debat, skoraj razumljivo. Če že opravičljivo ni, v kolikor to dvoje sploh ne gre skupaj.
Ker šank debate. Oh, ja. Manjkajo.
Kakšna nostalgija je, ko srečaš kelnarja v parku, ko šeta psa. Postaneš nekaj kakor žejen. Hude lušte so to. Ne nujno piva ali špricerja, ampak predvsem tistih debat. Kot je bila ona, ko je prišel njegov kolega noter v bife in je vprašal bifemojstra, ki je nekaj računal na list papirja, kako je kaj.
Kakšna nostalgija je, ko srečaš kelnarja v parku, ko šeta psa. Postaneš nekaj kakor žejen. Hude lušte so to. Ne nujno piva ali špricerja, ampak predvsem tistih debat. Kot je bila ona, ko je prišel njegov kolega noter v bife in je vprašal bifemojstra, ki je nekaj računal na list papirja, kako je kaj.
»Pa… Delam za davčno.«
»Honorarno?«
E, to. To nam pa vseeno manjka, čeprav kaj je to v primerjavi z zaprtimi šolami in vrtci. Morda zato skušamo kjerkoli je le mogoče na ušesa ujeti nekaj, kar nam popestri dan. Kot je bila ona trda v bifeju, ko je tip mahal z ulice in se zadrl »čuj, kaj ti slabo vidiš?«, pa je iz mize, obložene s pivi, padel odgovor »ja, pa čujem tudi bolj bogo!«
Odprite Ok(n)o mesta
»Iji pogledat, če majo sosedi vodo«
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-iji-pogledat-ce-majo-sosedi-vodo
»Ti mi samo duge daj«
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-ti-mi-samo-duge-daj
Čvrga Ljudskega vrta
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-cvrga-ljudskega-vrta
Pravi »ribači« nikoli ne ribajo z rokavicami
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-pravi-ribaci-nikoli-ne-ribajo-z-rokavicami
Strah te je? Te pa glej v sliko
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-strah-te-je-te-pa-glej-v-sliko
Za vsako rit raste »kolturna« izkušnja
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-za-vsako-rit-raste-kolturna-izkusnja
Tanja Ribič bi danes imela dva ključka
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-tanja-ribic-bi-danes-imela-dva-kljucka
147,5 kvadratov je res lahko luksuz
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-1475-kvadratov-je-lahko-res-luksuz
Vsi na klopce
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-vsi-na-klopce
V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
»Daj, povej, ki je še kaj odprto, nooo!«
https://maribor24.si/lokalno/okno-mesta-daj-povej-ki-je-se-kaj-odprto-nooo
Poni (pa ne) za 600 evrov, cing-cing!
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-poni-pa-ne-za-600-evrov-cing-cing
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Šank ruleta! Ko poslanec državnega zbora nahrani kelnarjevega kužota
V Melju je vedno rdeča
https://maribor24.si/lokalno/maribor/v-melju-je-vedno-rdeca
