Prileteli sta navihani. Mama in hči, predvidevam. Dol po Piramidi. S sankami. Mi na stran, na rob, samo bejži bek, oni dve pa vruuuum. Dobro, saj nas ni bilo ravno dosti, saj ponavadi nas dopoldan nikoli ni, niti zdaj, ko smo večinoma doma, ampak kdor je bil, smo se pa samo debelo pogledali. Dol po Piramidi? S sankami? Pogledi so najprej govorili. Ono mariborsko: »Pa dooobro no!« Potem pa smo si delili oni nasmešek. Poznavalski. Ker samo res. Zakaj pa ne?
Do zdaj, ko to berete, se je sneg že začel taliti. V žluferco, kakor po domače pravimo realni, tisti pristni zimi, ko pride prava zima. Dobro, saj nekaj časa je tudi pri nas zimska idila. Sploh dokler pada. In mogoče še naslednji dan, še zlasti, če pritisne mraz. Potem pa pride tista realna zima. Ne taka, kot na sliki, v reklami, filmu, seriji. Kakor se režimo mi Slovani na svoj račun na internetih. In damo na eni strani sliko Norveške (»vaša zima«), zraven pa se pripopa sive bloke, sivo nebo in blatno cesto (»naša zima) . Da pomisliš, čuj, kaj na Norveškem žluferce ni? Pa tuhtaš ali zaradi teme, ali zaradi mraza, ali pa zaradi (nad)standarda.
Gravitacija + aufbiks!
Ampak saj tudi po žluferci gre. Se imaš lahko fajn. V bistvu gre tudi že skoraj po travi. Kjer je volja, je pot. Zelena, rjava, rumena na beli podlagi. Gravitacija, dobri stari stric Isaac Newton, pač naredi svoje. Malo pa naš aufbiks.
Je, mimogrede, že kdo kdaj vprašal Greto Thunberg, če je kdaj probala z dobro staro PVC vrečko? Ne da bi jo zajebaval. Eh, ne. Ampak če je probala. Pa če ve, kaka radost je najprej tistih osem sekund, potem pa par ur mokra rit? Pa ko veš, da je bilo vredno!
Sankanje je mogoče najbolj pristen zimski »šport«. Okej, najbolj osnovno je kepanje, ker je edino povsem zastonj. Sankanje je pa takoj naslednje. Saj še vemo, da gre z vrečko tudi, ne? Je, mimogrede, že kdo kdaj vprašal Greto Thunberg, če je kdaj probala z dobro staro PVC vrečko? Ne da bi jo zajebaval. Eh, ne. Ampak če je probala. Pa če ve, kaka radost je najprej tistih osem sekund, potem pa par ur mokra rit? Pa ko veš, da je bilo vredno!
Okej, saj tudi sankanje lahko kmalu tudi rata resna zadeva. Lesene sanke so kao bolj ali manj enake, samo eni imajo strica, ki ve, kako jih res fajn namazat, eni pa se dričajo z rjo dol po bregu in puščajo sled. In vrsto za sabo. Potem je tu krožnik, pa lopatka, pa pležuh. O, pležuh… Stvar, ki zgleda, da gre samo ravno, pa ni teorije, da greš ravno.
In tako vse tja do profesionalcev, ki jih mi nimamo, ker nikoli nismo zgradili bob steze. Se pa še dobro spomnim, kako smo v osnovni pri angleščini iskali športe na posamezno črko, prišli do L in je rekla tvaršica, da smo si kar gladko zmislili »luge«. Nismo si nič zmislili. Samo tvaršica pač ni do onemoglosti drajsala špila Winter Games.
Skoraj v recepcijo Habakuka
Ko gre za sankanje, imamo v Mariboru kar nekaj izbire. Na obeh bregih. Hvala bogu. Imamo profesionalno opcijo, ki smo jo nekateri dali skozi. Od Bellevueja pa dol do Arene. To je naš Kitzbühel, naš Wengen. Ko noben ni gledal, saj vemo, ker ne bi smeli in to. Samo saj smo pazili. No, na druge. Na sebe ziher ne. Ker tako kot te po Snežnem skipa, te nikjer ne. Pa na prelomnici pod Lukejem. Ste vedeli, da trtica lahko zapoje?
Zato smo bili tako razočarani, ko so nas v šoli peljali na sankanje pod Pohorje pri spodnji postaji vzpenjače, kjer se pač večina sanka in ko smo bili hudo kregani, ker smo se skoraj zapeljali v recepcijo hotela Habakuk.
O, ja. Škoda, da je reč prepovedana, da ti uradno ostane ponavadi bejbika in zdravo. In da obstaja profi samo poletna verzija, ki jo moraš plačat. Škoda, ker nad Lukejem, dol po Hababuku, gre tudi samo po riti. Nič te ne ustavi. Brezplačno.
Zato smo bili tako razočarani, ko so nas v šoli peljali na sankanje pod Pohorje pri spodnji postaji vzpenjače, kjer se pač večina sanka in ko smo bili hudo kregani, ker smo se skoraj zapeljali v recepcijo hotela Habakuk.
Rožni griček, Borova, mostiček
Nato so tu očitne izbire. V mestnem parku je to vselej bil in je Rožni grič(ek), kjer so naše riti, takrat še majhne, z bogatimi zimami narisale (celo)letni kanal. Potke, kakor so narejene, so mimogrede odlične skakalnice, če je res fajn ledeno, pa se na južni strani poženeš res globoko v park.
Krasna je bila in še vedno je klančina tam, kjer se gre na Piramido. Le da so zdaj par zim zapored že začeli plužiti asfaltirano pot in skrajšali nedosegljiv rekord, za katerega je bilo itak jasno, kje je bil. Najboljši so prišli vse do potočka, onega, ki povezuje drugi in prvi ribnik.
Krasna je bila in še vedno je klančina tam, kjer se gre na Piramido. Le da so zdaj par zim zapored že začeli plužiti asfaltirano pot in skrajšali nedosegljiv rekord, za katerega je bilo itak jasno, kje je bil. Najboljši so prišli vse do potočka, onega, ki povezuje drugi in prvi ribnik.
Zdaj ima ta »proga« celo pravo rampo, skoraj kot profi skakalci, odkar so zagradili pot z leseno ograjo, da hodimo na Piramido po pločniku. Sankanje je bilo sicer včasih organizirano tudi nad drugim ribnikom pod Anderličem, kjer je bilo športnega dneva prekmalu konec, ko so se starejši, mislim da 4.C, zapeljali mimo onega mini mostička in skoraj odleteli noter v (drugi) ribnik. Ko smo že pri ribniku, ste kdaj bili pozimi na onem otočku tretjega ribnika, ko/če je led dovolj debel? Skoraj kot Bled in Bohinj! Potem so tu spomini kolegov iz Borove, ki so leteli pred roza blok, ko je samo malo zapadlo.
Koliko snežakov ste videli?
Poanta je, da sploh zdaj, ko smo omejeni na našo občino, imamo vsaj nekaj izbire, ko gre za sankanje. Pa za delanje snežaka, ki je tudi zastonj opcija. Koliko ste jih videli od četrka do danes? Jaz vsaj tri. Najboljši? Oni pri Lutkovnem gledališču. Ker je poleg snežaka zraven še kuža. Pa snežak ima najbolj genialne špegle. Toti vse vidi!
Še na starem mostu kdo tu in tam naredi snežaka. Kuj tak. Ker lahko. Pa ga pusti gori na robu. Ker tudi to je brezplačna radost prave zime. Ko nekdo nekaj nariše v sneg. Ali pa se na Piramidi, kot vidite na sliki, na info tabli nariše punco z najbolj luštnim nasmehom. Ker Maribor in zima sta pač taka. S karakterjem.
Ko veš… Da ti bo slej ko prej nekdo vrgel kepo glih čez glavo. In ti jo potem, ko se obrneš, zalučal v ksiht. Ali pa, če te ima rad, v hrbet. Ledenko. Bamf! In slej ko prej pride dan, ki si ga boš zapomnil kot dan, ko si bil res nariban. Ko ti nekdo drgne gor pa dol po faci tisti sneg. Ko ima peno na ustih. Pravo ribanje, to Mariborčani dobro vemo, se dela grupno.
Ko veš… Da ti bo slej ko prej nekdo vrgel kepo glih čez glavo. In ti jo potem, ko se obrneš, zalučal v ksiht. Ali pa, če te ima rad, v hrbet. Ledenko. Bamf! In slej ko prej pride dan, ki si ga boš zapomnil kot dan, ko si bil res nariban. Ko ti nekdo drgne gor pa dol po faci tisti sneg. Ko ima peno na ustih. Pravo ribanje, to Mariborčani dobro vemo, se dela grupno. Ko si skupinsko nariban. In pravi »ribači« nikoli ne ribajo z rokavicami. Vedno goloroki! Si smeš’n, kake rokavice! To je švinglanje. Oni, ko riba, ga pečejo roke vsaj toliko kot tebe ksiht.
Ribanje. Pa ne sira.
Ribanje je tako kultno, da je beseda ribanje pomenila vedno to. Zimsko ribanje. Ko ti sošolci drgnejo ksiht. Ne vem zakaj, ampak pri nas dolgo nismo ribali sira. Po moje, ker ga noben ni, ker pač nismo Primorci. Če že, smo čisto vedno pozabili kupit onega iz vrečke, že naribanega, vsi smo bili že pa itak tečni, ker na haše lahko daš še taki dober sir gor, pa bo še vedno, no, haše.
Če je kdo rekel ribanje, si zato pomislil na dvorišče po pouku. Če je kdo rekel sankanje, nas je bilo pet veselih, če smo imeli ene sanke. Če pa snega ni bilo, je sošolec narisal smučarsko progo, vratica, veleslalom, smuk in slalom, pa smo si štopali, kateri prej s svinčnikom pride od štarta do cilja, ne da bi sfalil vratica. Na papirju.
Če je kdo rekel ribanje, si zato pomislil na dvorišče po pouku. Če je kdo rekel sankanje, nas je bilo pet veselih, če smo imeli ene sanke. Če pa snega ni bilo, je sošolec narisal smučarsko progo, vratica, veleslalom, smuk in slalom, pa smo si štopali, kateri prej s svinčnikom pride od štarta do cilja, ne da bi sfalil vratica. Na papirju.
Ker to sta Maribor in zima, taka neugodno fajn kombinacija. Ko ne veš, kje se boš nasmejal, od kje bo priletela kepa in koga boš lahko naribal. In fajn je, ker je v osnovi dovolj že samo to, da pade sneg. In zdaj je. Vsaj za par dni. In ne vem, če sem kje, hvala bogu, videl snežaka z masko. Čeprav so. Itak so.
Ker ko pade sneg, smo lahko res fejst mi.
Odprite Ok(n)o mesta
V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
»Daj, povej, ki je še kaj odprto, nooo!«
https://maribor24.si/lokalno/okno-mesta-daj-povej-ki-je-se-kaj-odprto-nooo
Poni (pa ne) za 600 evrov, cing-cing!
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-poni-pa-ne-za-600-evrov-cing-cing
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Šank ruleta! Ko poslanec državnega zbora nahrani kelnarjevega kužota
V Melju je vedno rdeča
https://maribor24.si/lokalno/maribor/v-melju-je-vedno-rdeca
Bil je Prundorf. So Studenci. Bo Wells?
https://maribor24.si/lokalno/okno-mesta-bil-je-prundorf-so-studenci-bo-wellsž
Ks-ks, najbolj mariborski pozdrav?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-ks-ks-najbolj-mariborski-pozdrav
