Oni dan je nekomu uspelo, da je sredi dneva, sredi tedna in sredi mesta posnel povsem prazno Vetrinjsko. Nikjer nobenega. No, skoraj. Če kdo, namreč v mestu, sploh v centru, vztrajajo muzičarji-uličarji. Repertoar sicer ni nujno protikoronski, samo povedali pa lahko zanamcem, kako je bilo, ko ni bilo. Ja, muzičarji-uličarji so vseeno »špilali«. Od Elvisa do V dolini tihi.  

Ni tako dolgo nazaj, mogoče kaka dva tedna, kar je nekomu, kot je javno prijavil, uspelo ujeti – nemogoče. Sredi dneva, sredi mesta. Slikal je povsem prazno Vetrinjsko ulico. Nikjer nobenega. Opoldan, tu nekje. Lahko bi prinesel žogo in dva gola. Če bi bil smel. Kje na Vetrinjski? Od Grajskega trga pa dol po ulici proti Jurčičevi. Saj po svoje nič takega, če ne bi bilo sredi tedna, sredi dneva, sredi mesta.

Do zdaj bi naj bili navajeni nemara tudi na podobe praznih ulic, samo vseeno. Center mesta? Nikjer nikogar? Ni to, em, čudno? Saj nič drugače ni pod krasnimi arhivskimi posnetki in razglednicami Maribora, ki jih v skupinah na spletu ne manjka. Biserov, pa naj bodo črnobeli ali sivi časi. Te slike res pritegnejo, ker se za nazaj (skoraj) vedno vse lepše zdi. Komentarji gredo tako zelo radi v smer, kako je nekdaj mesto bolj živelo. Kako je vse bolj migalo, kako so »nas mame in očetje peljali v mesto, zdaj pa vse hin!« V primerjavi zdaj, ko res ni nikogar, pa sploh. Ampak ni pa res, da je življenje povsem zamrlo. Ni.

Če kdo, vztrajajo muzičarji-uličarji.

Od Dalmacije do Amerike

Pa ne samo tisti v centru, ki jih poznamo, ne? Od gospoda z lutkami in njegovimi dalmatinskimi zicerji, pa do nikoli-slabe-volje čupavega mojstra iz daljnih krajev, onega kitarista iz Celja, za katerega dolgo misliš, da je res iz Amerike, ker ima tako naštudiran glas, in intenzivno še rockabilly dvojec, ki je najbrž najboljša popestritev zadnjih let. Pubeca migata, hrepenita, garata. Ja, kdo ve, mogoče pa je Elvis živ, zdrav in igra na Gosposki.

Najde se tudi harmonikar na novi, mogoče celo mini elitni lokaciji, ki preigrava V dolini tihi bolj na spomin kot na uho. Kje?

Najde se tudi harmonikar na novi, mogoče celo mini elitni lokaciji, ki preigrava V dolini tihi bolj na spomin kot na uho. Kje? V podvozu Ljubljanske ulice, ki ga imamo zdaj dobro leto dni. Že ko se je odprl, smo zapisali, da bo imel izzive, predvsem za grafitarje. Podhodi in podvozi so pač naravni amfiteatri, kar vemo že v podhodu pod Titovo, kjer je žanrska paleta morda še najbolj pisana.

Popestritev bi bila dobrodošla

Na prvo uho bi sicer rekli, da repertoarja kaj prida ne prilagajajo aktualni situaciji. Balad skoraj ziher ne boste slišali. Bi bilo preveč kruto. Morda glede na vse skupaj bolj paše malo bolj hiter ritem, za katerega se radi odločijo. Če čakate na kavo, vstop v drogerijo ali da boste plačali položnice. Ne reši veliko, malo pa pomaga. Res pa je tudi, da bi nekaterim zvestim muzičarjem-uličarjem kar prav prišlo, če bi repertoar še malo zamenjali, obogatili ali pa vsaj dopolnili.

Dva petka nazaj mi je kolega, ki ima pisarne čisto v centru, tam pri Jurčičevi, na mojo navdušeno omembo, glej, vsaj poskočno je, da ni vse srednja žalost, samo zavil z očmi.

Dva petka nazaj mi je kolega, ki ima pisarne čisto v centru, tam pri Jurčičevi, na mojo navdušeno omembo, glej, vsaj poskočno je, da ni vse srednja žalost, samo zavil z očmi. Čupavi je namreč doli na ulici res padel noter. Pa kolega ni navdušil. Je pa rekel, da bi mu nesel kar lep, debel, vreden bankovec.

»Res? Zakaj? Nimam ravno občutka, da te je navdušil…« sem ga pobaral.

»Samo, da bi zaigral že kaj novega!«

Še verjamejo v center

Vprašanje je, ali v tem času novo sploh hočemo. Ker kaj že ni dovolj vsega novega, ko bi tako radi, da bi bilo vse po starem? Saj, priznam, tudi sam nisem več tako navdušen nad onimi dalmatinskimi. Sredi najdaljše zime. Samo jezen pa nikoli ne moreš bit’, ker strica moraš imeti rad. Ampak če jih imaš rad ali ti grejo na živce, vsaj nekaj se, ko slišiš spet muziko, premakne v tebi. Imaš odnos, mnenje, občutek. Do nečesa. Ali, kot rečemo pri nas, biločesa.

Če že ne moreš zares nikamor prav, nekako daje ulična glasba vsaj nekaj upanja, da se bomo kdaj spet prav družili. Da bo, kot je bilo. Ne pa da padajo jezna privat sporočila, kako ima sosed spet žur. Za abrahama. In da če bo šlo tako naprej, ne bomo več vedeli, kaj je to šank runda.

Če že ne moreš zares nikamor prav, nekako daje ulična glasba vsaj nekaj upanja, da se bomo kdaj spet prav družili. Da bo, kot je bilo. Ne pa da padajo jezna privat sporočila, kako ima sosed spet žur. Za abrahama. In da če bo šlo tako naprej, ne bomo več vedeli, kaj je to šank runda.

Kar je torej najbolj hvalevredno, sploh v takem tednu, ko se vreme še ni moglo odločiti, ali bi zajebavalo smučarje ali pohodnike, je vztrajanje muzičarjev-uličarjev. Predvsem njihova topla ocena, da bodo še vedno kljub temu, da nabašeš na povsem prazno Vetrinjsko, v hladnik dneh nabrali dovolj kovančkov, kar pomeni, da še verjamejo v življenje v centru v tem dooooolgem drugem lockdownu. Če to ni kompliment, potem ne vem, kaj je.

Vsaj malo muzike

Dobro, da ne bo pomote, saj se pred kakimi bolj uglednimi kafiči tudi najde klientela. Ponekod, kakor slišimo skozi naše odprto okno, jih ne omajajo niti redni prihodi policije, ki da jih redno kličejo sosedi. Tudi v tem času ali pa še zlasti v tem, da, se družijo. Kdor ima, pač ima.

Se je pa, če sem že omenil vreme, v tem tednu že poznalo, ko je prišla prva resn(ejš)a odjuga. Seveda najprej po močnem vetru, ampak tudi po tem, da se proti večeru, tam blizu policijske ure, že sliši skupinsko odpiranje pločevink.

Vsi ostali smo pač omejeni na omejitve. In je zdaj izkušnja mesta pač sprehod, vsaj ne nujno več v maskah, ampak še vedno le sprehod. In slišiš vsaj nekaj na ulici. Vsaj malo muzike. Se je pa, če sem že omenil vreme, v tem tednu že poznalo, ko je prišla prva resn(ejš)a odjuga. Seveda najprej po močnem vetru, ampak tudi po tem, da se proti večeru, tam blizu policijske ure, že sliši skupinsko odpiranje pločevink. Ne povsod, seveda ne, ampak ponekod se. Kot se tudi muzika. Pa naj bo so(n)čna sreda ali deževni petek. Kar je tudi nekaj, vredno zapisa.

Saj vemo, za čase, ko nas bodo spraševali, kako je bilo, ko ni bilo. Marsikaj res ni bilo, samo muzičarji-uličarji pa so še špilali.

 

Odprite Ok(n)o mesta

5000 paketov! Pa za zraven prosim

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-5000-paketov-pa-za-zraven-prosim

Trideset upajo čezenj le največji heroji

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-trideset-upajo-cezenj-le-najvecji-heroji

Marjana, ne morejo biti rjuhe tako blede, no!

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-marjana-ne-morejo-biti-rjuhe-tako-blede-no

»Iji pogledat, če majo sosedi vodo«

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-iji-pogledat-ce-majo-sosedi-vodo

»Ti mi samo duge daj«

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-ti-mi-samo-duge-daj

Čvrga Ljudskega vrta

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-cvrga-ljudskega-vrta

Pravi »ribači« nikoli ne ribajo z rokavicami

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-pravi-ribaci-nikoli-ne-ribajo-z-rokavicami

Strah te je? Te pa glej v sliko

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-strah-te-je-te-pa-glej-v-sliko

Za vsako rit raste »kolturna« izkušnja

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-za-vsako-rit-raste-kolturna-izkusnja

Tanja Ribič bi danes imela dva ključka

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-tanja-ribic-bi-danes-imela-dva-kljucka

147,5 kvadratov je res lahko luksuz

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-1475-kvadratov-je-lahko-res-luksuz

Vsi na klopce

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-vsi-na-klopce

V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-v-tretje-pa-te-ze-naredis-izpit-za-avto-samo-ne-na-pobrezju

»Daj, povej, ki je še kaj odprto, nooo!«

https://maribor24.si/lokalno/okno-mesta-daj-povej-ki-je-se-kaj-odprto-nooo

Poni (pa ne) za 600 evrov, cing-cing!

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-poni-pa-ne-za-600-evrov-cing-cing

S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.

https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne

Šank ruleta! Ko poslanec državnega zbora nahrani kelnarjevega kužota

https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-sank-ruleta-ko-poslanec-drzavnega-zbora-nahrani-kelnarjevega-kuzota

V Melju je vedno rdeča

https://maribor24.si/lokalno/maribor/v-melju-je-vedno-rdeca