V uredništvu spletnega medija Maribor24 vas želimo še tik pred slovesom od leta 2022 spomniti na zgodbe, ki smo jih spisali, da bi vam popestrili vaš vsakdan in vam predstavili informacije, ki so se nam zdele za vas pomembne in zanimive. Poleg vsakodnevnih novic smo se trudili poiskati zgodbe malih ljudi, zgodbe lokalnih ustvarjalcev, zgodbe o našem mestu in predvsem zgodbe, v katerih bi se lahko prepoznal vsak od nas. Morda vas je kdaj kakšna novica še posebej vznemirila, morda razjezila ali pa se vas čustveno dotaknila, želimo, da se zavedate, da je bil naš namen vedno le najboljši, da vas kar najbolje opremimo z novicami, ki so se nam zdele vredne objave, saj bi vas utegnile zanimati.

Upamo, da vam je bilo prebiranje prispevkov vsaj delno v tolikšno veselje, kot je naši celotni ekipi, ko jih pripravljamo za vas. Upamo, da se boste na našo stran z veseljem vračali tudi v prihodnjem letu, ko bomo tudi mi obeležili okrogli jubilej, sicer pa vam prav vsi iz ekipe voščimo vse dobro v letu, ki prihaja!

Nismo pozabili na osebne zgodbe

V letu, ki se izteka, smo objavili več osebnih zgodb, ki so bile pri naših bralcih dobro sprejete, z nekaterimi so se tudi poistovetili. Vse so resnične, nekatere imajo tudi izobraževalno noto, v večini njih pa smo predstavili bolj ali manj znane ljudi in njihove življenjske usode. Med številnimi izpostavljamo nekaj tovrstnih zgodb:

Eno izmed življenjskih zgodb, ki ima sicer pretresljiv naslov, vendar se je na srečo dobro končala, smo zapisali v prispevku Ob diagnozi je pol ure tulila na ves glas, vseeno ji je bilo, če jo sliši pol Avstrije. Gre za pripoved Ksenije Vogrin iz občine Gornja Radgona, ki je bila vse do leta 2018 prepričana, da je povsem zdrava, potem pa občutila čudno bolečino na levi strani reber. Sledila  je nepričakovana in težka diagnoza, za katero pred tem ni niti vedela, da obstaja – diseminirani plazmocitom, resna krvna bolezen, ki je prizadela njene kosti. V zgodbi, ki smo jo predstavili, je opisala potek in zdravljenje bolezni, ki jo je povsem spremenila. Zdaj živi brez zdravil, bolezen je vzela kot svojega spremljevalca, v življenju pa je spremenila nekatere navade.

Bralci ste v velikem številu prebrali tudi zgodbo o Silvi in Francu Iskri, dveh Mariborčanih, ki sta mestni vrvež zamenjala za življenje v majhni idilični vasici v občini Benedikt v osrednjih Slovenskih goricah, kjer sta ob hiši uredila čudovit in zavidanja vreden vrt. Na šest tisoč kvadratnih metrov raste nešteto rož, grmovnic in ostalih rastlin, tam je tudi Frančeva rojstna hiša, ki sta jo ohranila. Silva v glavnem skrbi za cvetje, Franc je “šef” na zelenjavnem vrtu, oba pa v jeseni življenja uživata v neokrnjeni naravi. Podrobneje v dnevni zgodbi z naslovom Maribor sta zamenjala za majhno slovenskogoriško vas, kjer sta uredila čudovit vrt.

V januarju smo objavili dnevno zgodbo o Reneju Krhinu, za katerega sicer vemo, da je vrhunski nogometaš, marsikdo pa do takrat ni vedel, da je tudi uspešen podjetnik. Njegova družina v Jakobskem Dolu v občini Pesnica je namreč že vrsto let aktivno vpeta v razvoj kraja. V mansardnem delu poslovno-stanovanjskega objekta v središču Jakoba, z nakupom katerega so uspeli v kraju obdržati trgovino in druge dejavnosti, so uredili pet stanovanj za oddajo. Prav tako so zgradili stanovanjski blok z osmimi stanovanji, letos pa so na javnem razpisu Občine Pesnica uspeli pridobiti zemljišče za gradnjo še dveh večstanovanjskih objektov. Več v dnevni zgodbi Kljub vrhunski nogometni karieri se ne samo vrača v Jakob, ampak vanj tudi investira.

Nekatere osebne zgodbe pa so bile tudi svetovalne. V eni izmed njih, Kako sem (ne)uspešno preganjal kuno s podstrešja, avtor prispevka opiše lastno izkušnjo z na prvi pogled zelo ljubko živaljo, ki pa lahko povzroči ogromno škodo. Ne samo na avtomobilu, temveč tudi pri stanovanjskih hiši. Če vas zanima, kateri so bolj ali manj (ne)učinkoviti ukrepi, ki se jih poslužujemo v dobri veri, da bo kuna vendarle zapustila naše domovanje, potem si morate ta prispevek obvezno prebrati. Naj že zdaj povemo, da nobena metoda pri tej zelo inteligentni živali ni ravno uspešna.

Med pet top osebnih zgodb pa moramo zagotovo uvrstiti tisto, v kateri smo predstavili življenjsko pot Ludvika Krambergerja, brata bolj znanega Ivana Krambergerja, ki so ga pred 30 leti ubili na trgu v Jurovskem Dolu. Ludvik, ki velja za starosto pisane besede in fotografije, je pri svojih 85 letih še vedno aktiven, njegove članke lahko zasledite v nekaterih tiskanih medijih. Marsikdo pa ne ve, da je njegov oče izdelal letalo, da se je Ludvik izučil za kovača, da je v dveh filmih igral župnika, … Vedno pa je sanjal o svoji hiši, ki sta si jo z ženo na Šlebingerjevem bregu v Gornji Radgoni tudi postavila in tam srečno živita še danes. Vse to in še več je zapisano v prispevku Za 85-letnega Ludvika je fotoaparat še vedno njegova ljubica.

Zgodbe našega mesta so bile tudi leta 2022 v ospredju

V letu 2022 smo se posvetili tudi našemu mestu. Tako smo denimo v prispevku Maribor nekoč in danes: Od trgov v mestu do ulice, ki je več ni poudarili poglavitne spremembe, ki jih je Maribor doživel v preteklosti. Vsaka gradnja in sprememba stavb namreč posega v prostor in ga tako spreminja. Enako velja tudi za podobo mesta, ki je dinamična in se nenehno prilagaja. Stavbe in podoba mesta pa preživita tako arhitekte, ki so jih oblikovali, gradbenike, ki so jih zgradili, kot tudi stanovalce, ki v mestu bivajo.

Tudi v prispevku “Gospod župan: Posadite drevesa!” smo se posvetili Mariboru. Tako je osrednja tema besedila pomembnost zelenih površin v urbanem okolju. Mariborčani so namreč zahtevali več zelenja in dreves. To je postalo jasno, ko so se pojavile kritike, zakaj drevesa na Gregorčičevi ulici niso še posajena in se je pojavil javni poziv, ki je bil namenjen mariborskemu županu. Na pobudo Boruta Ambrožiča, predsednika Hortikulturnega društva Maribor, ter v sodelovanju z PGD Maribor-Mesto in mariborsko arboristko Tanjo Grmovšek, so v petek, 29. julija, izvedli meritve temperatur v mestu na določenih lokacijah. Meritve so pokazale pregretost betonskih in asfaltnih površin v mestu.

Letošnji julij je bil najbolj vroč mesec v zgodovini meritev. Tudi zadnji julijski dan so zaznamovale zelo visoke temperature. Vremenoslovci ocenjujejo, da so poletja v zadnjih letih kar za tri stopinje toplejša, kot so bila pred približno petdesetimi leti ali še prej. Vremenski ekstremi in ob tem še odsotnost padavin so krivec, da smo se letos soočali še z najhujšo sušo v zadnjih tridesetih letih. Zaradi izjemno visokih temperatur nas je zanimalo, kakšne ekstreme smo v preteklosti zabeležili na Štajerskem oziroma na severovzhodu Slovenije. Kar smo predstavili v prispevku z naslovom: Vremenski ekstremi: Ko sredi maja na Pohorju zapade tudi do pol metra snega.

V povezavi z izjemno visokimi temperaturami smo bili leta 2022 deležni največjega požara v zgodovini samostojne Slovenije, ki je divjal na Krasu. Več 10.000 gasilcev, tako prostovoljnih kot poklicnih, se je odpravilo na Kras, da bi tamkajšnjim prebivalcem priskočili na pomoč. Številni so se jim zahvalili s hrano, pijačo in transparenti. Tudi na naših avtocestah so se pojavili zapisi, ki so gasilce napolnili s pozitivno energijo. Več v prispevku V znak hvaležnosti spremlja gasilske konvoje napis “Srečno, gasilci!”

Nekaj prispevkom smo posvetili tudi dnevu spomina na mrtve, ko se še posebej posvetimo grobovom pokojnih in jih uredimo. Tako kot vsako leto smo se tudi letos odpravili na pokopališča, odnesli aranžma iz cvetja in prižgali svečke. Ikebane pa morajo biti nadgradnja vseh ostalih elementov na grobu. Vključiti se morajo po obliki, vrsti in barvi cvetja, da tvorijo skladno celoto. V članku z naslovom Veste, katera roža pomeni “nikoli te ne pozabim”? smo se posvetili ikebanam in pomenu cvetja v njem.

Bili smo na bolšjaku, pa v preteklosti tudi

V veliko veselje nam je, drage bralke in bralci, da z vami delimo naše vtise, ideje in opažanja, ki jih zasledimo na terenu. Sedaj najbrž že veste, da je prav v vsakem od prispevkov del nas, ki jih ustvarjamo. V nekaterih več, v nekaterih manj. Že dobro leto dni smo tako vsak drugi teden prisotni na mariborskem bolšjem sejmu, ki je po eni strani srce, po drugi folklora našega mesta. V rubriki Najboljše z bolšjaka lahko spremljate aktualno dogajanje na kramarju, pobrskate po nostalgiji, primerjate cene sezonske zelenjave in sadja, ali pa se samo nasmejite kakšni anekdoti, ki se tu in tam pripeti na bolšjaku.

Če ni bolšjaka, smo za nedeljsko branje pripravili nekaj na temo naše mariborske kulinarike. Kar veliko dobre, predvsem pa okusne ponudbe ima “toti naš Maribor” ponuditi in prav je, da jo predstavimo. Pokušali smo jastoga, pa se mastili z burgerji, jedli sendviče po ameriško, po okušali domače dobrote po receptih naših babic. Nazadnje smo se z rubriko Na meniju mudili v novoodprtem hotelu Habakuk, veseli pa nas, da bomo tudi v prihodnje tisočere okuse našega Maribora okušali skupaj.

Bo že tako, da smo na naše lepo mesto ponosni in z veseljem spremljamo zgodbe, ki nam jih ima ponuditi. Ob tem pa smo se v uredništvu Maribor24 trudili predstaviti tudi zgodbe, ki so mesto zaznamovale in imajo veliko opraviti s tem, kakšno je danes. Nostalgično obarvane zgodbe ste, drage bralke in bralci, z nami z veseljem prebirali. Skupaj smo se denimo spominjali Jeklotehne, pa Pristana, ki letos šteje 50-let, skupaj smo obudili slavo našega nekdanjega bisera Slavije, obudili spečega velikana MTT in obujali spomine na čase, ko smo v Mariboru vsak teden pred TV zasloni čakali Poglej in zadeni. Aja, pa še Esmeralda je prišla vmes… To so bili časi, to je bil Maribor.

V veliko veselje nam je, da z vami delimo dobre lokalne zgodbe in pred naš mikrofon povabimo ljudi, ki jih pišejo vsak dan. Enkrat mesečno ste tako lahko prebirali obširne intervjuje, kjer smo vam predstavili odmevne zgodbe oseb, za katere smo mnenja, saj imajo pomembno vlogo za naše mesto, regijo in državo nasploh. Govorili smo s starim novim županom, pred mikrofon povabili direktorja Narodnega doma, poklepetali z ministrico za digitalni razvoj, vprašanja zastavili direktorju Dravskih elektrarn Maribor, o prihodnosti mesta poklepetali z mestnim arhitektom in še bi lahko naštevali.

Letošnje leto so zaznamovali predvsem številni odhodi na volišča. Ažurno smo spremljali dogajanje in vas sproti obveščali o aktualnih informacijah, upamo pa tudi, da smo vam pri tem pomagali pri kakšni odločitvi. Trudili smo se enakovredno predstavljati vse pole volilnih kampanj in pri tem dati možnost besede prav vsakemu izmed kandidatov in kandidatk. Opravili smo soočenja v živo tako z obema predsedniškima kandidatoma, na štiri oči pa smo se srečali tudi z obema kandidatoma za župana Maribora, ki sta se pomerila v drugem krogu.

Poskušamo biti “vedno na tekočem”

Trudimo se prisluhniti tudi vašim zgodbam, pismom, opažanjem, seveda tudi kritikam. Velikokrat ste nam prav vi, drage bralke in bralci, motivacija in odgovornost obenem, saj vam želimo kar najbolje in najhitreje predstaviti novice, ki se nam zdijo pomembne za vas. Velikokrat prispevki nastanejo prav na podlagi vaših izkušenj in opažanj. Tako smo pripravili tudi zgodbo o trampolin parku. Odkar smo v Ljubljani in nedolgo nazaj tudi v Mariboru dobili trampolin park Woop, se je povečalo število poškodb pri skakanju, bili smo celo deležni smrtnega slučaja. Ugotovili smo, da skakanje na trampolinu ni nedolžna športna aktivnost, zato naj starši otrokom ne dovolijo, da bi na trampolinu izvajali zahtevne skoke. Do poškodb pri trampolinu najpogosteje prihaja zaradi neupoštevanja navodil oz. priporočil. Poškodbe lahko pustijo tudi trajne posledice, sploh če so poškodbe hujše (poškodbe glave, hrbtenice … ).

Ker je Rogla eno najpomembnejših zimskošportnih središč in hkrati smo tudi trenutno v zimskem času, se mi zdi primerno omeniti članek, v katerem govorimo o Rogli in kaj lahko tam pričakujemo prihodnjo zimo. Trenutno so smučišča na rogli že odprta in v polnem teku, prihodnje leto pa načrtujejo novo 6-sedežnico Mašinžaga, ki bo zamenjala obstoječi vlečnici Mašinžaga I in Mašinžaga II. Poleg te novosti, pa na Rogli pripravljajo še veliko drugih, med katerimi je tudi letno-zimsko adrenalinsko doživetje leteči tobogan. 

Med sezono neviht smo poklepetali z izredno zanimivim 22-letnikom, Amadejem Krepkom, ki je veliki navdušenec nad vremenom in eden izmed redkih lovcev na nevihte v Sloveniji. Skozi leta je postavil svojo vremensko postajo in postal del (neuradne) ekipe Neurje.si, s katero se sedaj odpravlja na “lov za nevihtami”. Hobi ga vodi iz domačega Benedikta po celotni Sloveniji ter v sosednje države, poleti ima sicer veliko dela kar “doma” – na severovzhodu države.

Na Maribor24 smo se posvetili tudi pomembnosti terapevtskih psov in poklepetali o poti vodje Severovzhodne podružnice Društva Tačke Pomagačke, Mojce Zagožen z njeno boljšo polovico Lavo. Njena živahna, potrpežljiva in čuteča labradorka ni samo njena najboljša prijateljica, ampak tudi soizvajateljica terapij, ki jih opravljata predvsem pri osnovnošolcih.

Letošnji Dan čebel smo pa medtem obeležili s prijetno mariborsko zgodbo o tem, kako so se čebelice izgubile in pristale na češnji Pokrajinskega arhiva. Niso vedeli, kaj storiti, na pomoč so jim zato priskočili čebelarji iz Zavoda Razvoj Maribor ter jih tudi navdušili, da bi mogoče imeli v prihodnosti tam čebelice.