Marsikoga je takrat na volitvah prepričal prav zaradi tega, “ker je bil uspešen podjetnik”, vse kar je Maribor takrat tako zelo potreboval. Ob iztekajočem se mandatu, se Saša Arsenovič, ki si ga bomo verjetno najbolje zapomnili po projektu, s katerim se pohvali tudi sam, prenovljenem Glavnem trgu s Koroško cesto, ki zaradi svoje umetelne metropolitanske podobe žanje številne pohvale, zaradi ukinitve javnega prometa pa dviguje vsaj toliko prahu, še vedno počuti kot slikar, ki slika podobo Maribora, v katerega tako zelo trdno verjame. Tako zelo, da želi biti “oče mestu” še naprej, a pri tem ne pozabi omeniti ekipe, ki je nepogrešljiv del na poti do zastavljenih ciljev. Da mu je prav njegova podjetniška žilica pomagala pri županovanju, ne skriva, v mestni upravi je močno prevetril kadrovsko podobo, precej dopolnil pa tudi proračun, s katerim bi lahko stopil še korak bližje k “Novemu Mariboru, za katerega zlati časi šele prihajajo”.

V kakšnem stanju ste prevzeli občino, ko ste nastopili z mandatom?

Ni bilo jasne vizije in zastavljenih visokih ciljev. Veliko smo dosegli na področju odnosov, veliko bolj smo povezani, kar se odraža tudi v številnih projektih, ki nam uspevajo in s katerimi zagotavljamo razvoj. Za to se moram zahvaliti sodelavcem, ljudem, med katerimi so mnogi  svoje delo vzeli kot poslanstvo. Brez njih uspešne zgodbe ne bi moglo biti.

Vsak mandat ima prednosti in slabosti. Kaj bi izpostavili kot pozitivno in kje je še prostor za izboljšave?

Moji sodelavci so veliko bolj motivirani za delo, tako v javni upravi in holdingu kot v javnih zavodih. Čuti se pozitivna energija in zagnanost. Seveda je bilo najtežje izpeljati projekte, ki so na svojo realizacijo čakali več let ali celo desetletij, vendar je bilo do zdaj že veliko dobrih primerov, ki kažejo, da zmoremo streti tudi tiste najtrše orehe.

Pri tem se zahvaljujem potrpljenju javnosti. Med njimi lahko izpostavim Cafovo ulico in Koroško cesto z Glavnim trgom brez motoriziranega prometa. Zdelo se je še tako nemogoče, a le kdo bi si danes tam želel dva nasproti vozeča si avtobusa, medtem ko zdaj opazujemo otroke, ki se varno igrajo in brezskrbne starše, ki se ob tem lahko pogovarjajo?

Glavni trg pa je samo kamenček v mozaiku urejanja srednjeveškega dela mesta. Vsekakor razumem, da je nekomu, ki še nima vseh informacij, težko razumeti in se projektov veseliti kot mi, ki se skupaj trudimo za njih in že vidimo širšo sliko.

Vemo, da ste močan nasprotnik skuterjev v peš coni. Kakšna je torej prometna ureditev, h kateri mestna občina dolgoročno teži?

Gre za občutek varnosti, ta pa ne more biti deljiv. Če smo promet uspešno umaknili s Koroške ceste in Glavnega trga, kjer je bilo to najtežje, potem si nikakor ne želimo brnečih se skuterjev, ki velikokrat vozijo s prekomerno hitrostjo in posegajo v varnost, ki jo želimo ustvariti na tem območju. Vsekakor sem župan, ki ne gleda stran in poskušam opozarjati. Potrebnega bo še veliko ozaveščanja, da je to naš skupni prostor.

Glavni trg s Koroško je torej le začetek. Kako bo v prihodnje izgledalo mestno jedro?

Vse od Drave skozi Mestni park do Piramide bo cona, ki bo dolgoročno popolnoma brez avtomobilov. Trenutno urejamo tri historične prehode, Minoritskega, Žičkega in Splavarskega, uredili pa bomo tudi temne in neurejene ulice kot so Gospejna, Lekarniška, Barvarska in Tkalski prehod.

Naš končni cilj je ureditev srednjeveškega dela mesta, ki bo čim bolj zelen in bo ponujal karseda veliko kulturnih in drugih  vsebin.

Center Minoriti in Vojašniški trg dokončujemo, kmalu pride na vrsto povezujoča Brv ter ureditev Lenta med Sodnim in Vodnim stolpom, kar zajema 25.000 kvadratnih metrov urejenih, tudi zelenih površin, ki se spuščajo do reke. Upam, da bodo gradbena dela na tem območju stekla v začetku prihodnjega leta.

Kaj pa predor, ki bi potekal pod Glavnim trgom, je še v načrtih?

Načrtujemo tunel 16 metrov pod mestom. Ker želimo mestno središče, torej Lent, Mladinsko in Razlagovo ulico razbremeniti prometa, smo že narediti študijo izvedljivosti tunela z vstopno točko na križišču med Vrbansko ulico in Gosposvetsko cesto, potekal bo pod Slovensko ulico in prišel na površje na križišču Partizanske ceste z Mlinsko ulico.

Predor bo omogočal tudi lažjo pot do zahodne obvoznice, ko bo ta urejena, in je hkrati cenejši od sicer omenjene severne obvoznice. Menim, da mora država na tej ravni prevzeti odgovornost in rešiti regionalni promet ter tranzit skozi naše mesto.

Gre za investicijo v razvoj drugega največjega, univerzitetnega in obmejnega mesta. Maribor si to vsekakor zasluži.

Kateri so še odmevnejši projekti, za katere lahko pričakujemo, da bodo realizirani v krajšem času?

Zelo pomemben projekt je podhod ali podvoz Ledina, ki ga načrtujemo v sodelovanju Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo.  V letu 2022 bomo pričeli z gradnjo. S podvozom Ledina bo pritisk vozil na mestno jedro manjši – tako bomo celoten promet precej razbremenili.

Načrtujemo tudi novo prometno vozlišče za javni potniški promet na Trgu revolucije. Trg bo na novo urejen, spremenili bomo tudi same avtobusne linije in na tak način omogočili večjo frekvenco voženj, s tem pa naredili javni potniški promet bolj privlačen.

Obenem si v tem mandatu prizadevamo tudi za urejene kolesarskih poti. Naš cilj je, da uredimo sklenjene kolesarske poti v vse mestne četrti in krajevne skupnosti ter do sosednjih občin, če je to le mogoče.

S predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti ste imeli zelo konstruktivne sestanke, takrat so izpostavili številne probleme, ki bi jih želeli urediti. Kdaj bodo ti projekti realizirani?

Za nas ne obstajajo veliki ali manjši projekti, nekateri so resda dražji in realizacija traja dlje, vendar so prav vsi za nas enako pomembni. V lokalnih okoljih želimo izvesti vse projekte, ki so za njih pomembni. Le tako lahko mesto skupaj raste.

Zelo sem vesel, da so bile vse želje, ki smo jih obravnavali na srečanjih s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi, izvedljive. Tudi energija v mestni upravi in želja po realizaciji je velika, nekatere smo že izpeljali, nekatere bomo kmalu.

S predstavniki smo uspešno izvedli že drugi sestanek, do konca mandata načrtujemo še dva, upam, da bomo do prihodnje jeseni uspeli realizirati čim več projektov.

Kako sicer napreduje obnova dotrajanih zdravstvenih postaj na Teznu in Taboru?

Veliko truda je bilo vloženega tudi v zdravstveni postaji, torej Tezno in Magdalena. V obeh natečajih so zmagali isti, mariborski arhitekti. Gradbena dela bodo na lokaciji Zdravstvene postaje Magdalena kmalu stekla, pripravljalna dela za ZP Tezno pa do konca mandata.

Nedavno ste pričeli z izgradnjo (pre)potrebne kanalizacije v določenih krajevnih skupnostih. Katere projekte še nameravate izvesti, ki niso nujno vezani na center mesta?

Gre za vse projekte, ki so navedeni v zapisnikih srečanj s krajevnimi skupnostmi. Med njimi smo največkrat obravnavali problematiko urejanja javnega potniškega prometa, urbanih centrov, kolesarskih poti ter različne komunalne izzive.  Naj omenim tudi, da smo že pripravili tudi nov načrt za javna športna igrišča, ki ponujajo različne vsebine, od koloparkov, motorikparkov do fitnesov za invalide… Upam, da bomo že prihodnje leto uredili vsaj dve večji tovrstni igrišči.

Že veste, kje bosta omenjeni večji igrišči?

Potrebe so povsod, poskušali jih bomo umestiti tja, kjer so bila področja doslej najbolj degradirana in kjer živi največ otrok. Točna lokacija zaenkrat še ni znana.

Glede degradiranih področij, precej se je govorilo o t.i. Novem Mariboru na področju Melja. Kako napreduje omenjen projekt?

Melje je iz strogega središča mesta odmaknjeno 4 minute vožnje s kolesom in ima potencial, da postane predel, kjer bi si ljudje želeli živeti, delati in kulturno ustvarjati. Je mesto v malem. Realizacija tega projekta seveda še ne bo tako kmalu, vendar delamo na tem.

Cilj naše ekipe je namreč dolgoročno povečati število prebivalcev v mestu, ob tem pa ne zmanjšati števila prebivalcev v okoliških občinah. Želim, da rastemo kot regija, in da da bi bila povprečna plača v regiji čim višja.

To bi lahko dosegli tudi z ustrezno stanovanjsko politiko. V samem mestu je zelo malo lokacij, kjer je še možna pozidava, zato jih poskušamo identificirati in tam zagotoviti stanovanja. Prav slednje nam je uspelo na Puhovi, Vrbanski in Dvorakovi ulici, kjer bodo namenska in neprofitna stanovanja. Prav tako iščemo investitorja za sedanje parkirišče ob mestni občini.

Prostori nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT) bodo torej prešli v občinsko last?

Tako je, upam, da bomo nakup realizirali v najkrajšem možnem času. MTT je ne le dolgoročna rešitev za strateški razvoj mesta, ampak tudi potencialna rešitev za dobrobit vsebin, ki so sedaj v KC Pekarna in še na nekaterih lokacijah. KC Pekarna se je namreč skozi leta znašla v osi znanja med Parkom mladih in v neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centra, kjer nameravamo v prihodnje s pomočjo evropskih sredstev zgraditi dve fakulteti ter dodatne stavbe ob kliničnem centru.

Eden izmed projektov, ki odmeva že precej časa, je sežigalnica. So že določene lokacije, kjer bi lahko bila sežigalnica? Trenutno naj bi preigravali tri lokacije…

Gre za energetsko obdelavo ostankov odpadkov. Eden izmed ciljev aktualnega mandata je tudi, da bi bilo le-teh zaradi uspešnega ločevanja in reciklaže čim manj. Odpadki so strateški projekt, ki ga rešujemo kot druge energetske projekte. Umeščanje sežigalnice v prostor je tako v celotni sliki samo iskanje prostora, ki je za to najbolj primeren.

Glede na dobre prakse upam, da bo tudi ta projekt zgrajen po najvišjih možnih standardih, vendar bo gradnja po najboljšem scenariju stekla šele čez pet ali šest let. Do takrat pa je naš največji izziv, kakšna bo cena položnic ter kam v resnici naši odpadki gredo. 

Kakšno je v času vašega mandata sodelovanje z državnimi institucijami? Se je tudi na tem področju kaj spremenilo, kot to velja za odnose v mestni upravi?

Ob nastopu mandata sem globoko verjel, da bomo z dobrimi projekti nagovorili ljudi, ki verjamejo v enakovreden razvoj vseh delov države. V sodelovanju z državo smo bili zelo uspešni, naj le omenim Center Rotovž, kjer bo gradnja stekla kmalu, uvedli smo brezplačen promet za upokojence v mestnem prometu, kar je ponovno razbremenilo mestni proračun, naredili smo veliko prenosov zemljišč, ki jih potrebujemo za razvoj.

Zagotovljena so bila tudi sredstva za Dvorano Tabor, dobili smo sofinancerski del za prenovo telovadnice v OŠ Franceta Prešerna. Vem, da so nekatera mesta še uspešnejša pri sodelovanju z državnimi institucijami, a več kot bomo imeli pripravljenih projektov, prej se bomo lahko kaj dogovorili.

Naj dodam še, da je naša nova ideja, kjer prav tako sodelujemo z Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za obrambo, nov reševalni center, ki ga umeščamo ob Cesti proletarskih brigad. Naš cilj  je, da na tem mestu vzpostavimo reševalno postajo, kjer bodo vsa vozila – motorji, avtomobili, helikopter in ves usposobljen kader, ki je potreben za intervencijo.

Kakšno je nasploh sodelovanje občine z institucijami v mestu?

Naše sodelovanje je vedno bolj uspešno. Zavedal sem se, da bodo spremembe različno sprejete. Nekateri se bodo veselili, ker bodo prej videli lepšo sliko, drugi pa se vedno bolj zavedajo, da delo in spremembe, ki so seveda vsakomur sprva neljube, prinašajo rezultate.

V Mariboru je veliko investicij, najpomembneje pa je, da so namenjene vsebinam, zato sem zelo vesel, da imamo tako močno delujočo kulturo v vseh segmentih.

Ponosen sem denimo, da nam je letos prvič končno uspelo izvesti Festival Lent po Lentu, da smo uspešno izpeljali Operno noč in veliko neinstitucionalnih dogodkov, denimo Dokudoc, ZIZ festival… Mesto brbota.

Svojo ekipo najožjih sodelavcev ste precej razširili. Zakaj? Ali v prihodnje načrtujete še kakšen dodaten kader?

Precej smo povečali izvajanje proračuna, in sicer iz 90 milijonov na 140 milijonov, kar nekako narekuje povečanje kadra. Le tako lahko počrpamo sredstva iz evropskih skladov. Vsekakor bo treba spreminjati strukturo v sami upravi, potrebovali bomo več projektnih vodij, več gradbenikov, več operativcev.

K temu sovpadajo tudi napredovanja v višje plačne razrede? Mediji so se pred časom razpisali, da so nekateri zaposleni hitro napredovali v višje plačne razrede? Ali slednje sovpada z več dela?

Seveda si želimo dobrih menedžerjev, ki bi naj naše mesto spreminjali, vendar imamo plačne razrede, s katerimi težko nagovorimo koga od prej omenjenih. V okviru zakona torej naredimo vse, da lahko sploh dobimo primerne delavce, če pa posamezniki v svoji karieri napredujejo, je to seveda pohvalno.

Konkretneje je bil namreč izpostavljen primer ge. Jelke Vrečko, ki naj bi po poročanju nekaterih medijev pri plači celo presegla vas.

Omenjeno ne drži povsem, saj je do višjega zneska prišlo zaradi dodatkov ob epidemiji. Ponosen sem, da so moji najožji sodelavci ves čas na voljo, tudi ob vikendih, včasih celo do poznih večernih ur, saj je le tako naslednji dan veliko postorjenega in smo korak bližje k uresničitvi številnih pozitivnih projektov za mesto. Več kot delamo, več je izvedenega.

Na kateri projekt, ki vam ga je uspelo izvesti v času mandata, ste najbolj ponosni?

Težko bi izpostavil konkretnega. Izvedenih je bilo nekaj sto, v izvajanju jih je nekaj deset, nekaj sto jih še čaka na realizacijo do konca mandata.

Z ekipo najožjih sodelavcev se pravzaprav počutim kot slikar, ki riše sliko. Težko se je spomniti, kaj vse smo naredili, saj sem vedno usmerjen v prihodnost in poskušam ugotoviti, kaj bi lahko še postorili.

Vesel sem, da se tudi po uspešno izvedenem projektu ne ustavimo, ampak gremo močnejši naprej in vedno znova iščemo nove izzive.

Za izvedbo katerega projekta si trenutno najbolj prizadevate?

Zelo si prizadevam za ustanovitev mednarodne šole. Omogočiti moramo, da kader z ustreznim znanjem in kompetencami v našem mestu izživi svoje cilje. Taka družina zaenkrat ne more priti v Maribor, zato gre velikokrat v Ljubljano ali Gradec. Mednarodna šola bi bila tako izjemnega pomena za vso regijo, tudi Koroško in Prekmurje. Upam tudi, da bo država po zgledu drugih mest uredila Upravni center in omogočila, da bi bila celotna mestna uprava locirana v eni stavbi. Zaenkrat je govora o nekdanji stavbi Probanke v mestnem središču.

V načrtih je torej ureditev od Drave do parka, oziroma Piramide. Kaj pa Piramida, katere občina ni lastnica, in bi nujno potrebovala konkretno ureditev?

Upam, da bomo še letos podpisali vsaj eno izmed štirih pogodb, ki so potrebne za občinsko upravljanje mestne vedute Piramide, ki zaradi svoje neurejenosti namesto med mestne znamenitosti sodi v črne pike mesta. Sem pa obenem vesel, da smo naposled vendarle dobili služnost za stopnice na Kalvarijo.

Maribor ima kar nekaj turistično zanimivih točk. Ste skupaj z Zavodom za turizem oblikovali strategijo, kako bi v Mariboru zadržali tranzitne potnike, ki potujejo skozi Maribor?

Rezultati zadnjih treh mesecev, odkar je dovoljeno bivanje v hotelih, so boljši kot smo jih imeli leta 2019, saj se gostje vračajo, kar me izredno veseli.

Če so lani iz Nizozemske med potjo na Hrvaško pri nas le prespali, sedaj namenoma ostanejo 2 ali 3 dni. Menim, da je to velika pohvala za celotno mesto. Opažamo pa tudi trend naraščajočega zanimanja za mariborske nepremičnine, ki ga prej ni bilo. Kapital torej vidi ta razvojni potencial Maribora, zato gre velika pohvala vsem sodelavcem, ki si za to prizadevajo.

Upam, da bomo izkoristili vse potenciale, ki jih naše mesto in okolica nudita, torej lokalno pridelana hrana, tradicionalna kulinarika, vinogradništvo in še marsikaj, da bo naša regija tako zanimiva kot nekatere v Sloveniji. Smo morda »15 min city«, torej mesto, kjer v 15 minutah dosežeš vse, kar potrebuješ, zato je prav, da to izkoristimo.

Kakšen župan ste, kako želite, da si vas ljudje zapomnijo?

Nisem še razmišljal o tem, saj sem trenutno z mislimi pri delu in družini, s katero preživim premalo časa. Trenutno sem pravzaprav bolj oče mestu kot pa svojim otrokom.

Boste “oče mestu” tudi v prihodnje? Se na tem položaju vidite še čez dobro leto?

Da. Ko vidim, da je mogoče, in da s sodelavci postajamo vedno bolj učinkoviti, želim zastavljene vizije ter projekte izpeljati v celoti. Mislim, da bo v drugem mandatu z realizacijo vsega zastavljenega naše mesto postalo nov Maribor.

Bili ste uspešen podjetnik, v kolikšni meri vam je vaša podjetniška žilica pomagala pri vašem županovanju?

Županovanje je enako poslu. Ključna je ideja, ambicija, nato pa vztrajnost in pogum ter seveda dobra ekipa. Mislim, da smo skupaj uspešno zaustavili propad mesta, ki smo ga občutili vsi, ki nam je bilo mar za Maribor. Zlati časi našega mesta niso mimo, ampak šele prihajajo.