So ljudje, ki imajo občutek za estetiko in če tega uporabijo v naravnem okolju, denimo na svojem vrtu, potem lahko s trudom in vztrajnostjo nastane čudovit ambient na podeželju. Vse to gotovo velja za zakonca Iskra, ki sta svoj dom v Trotkovi v občini Benedikt spremenila v pravo naravno pravljico.

Silva je po rodu Mariborčanka, Franc je domačin iz Trotkove, ki je s skupaj z že pokojnim bratom in sestro odraščal v skoraj 150 let stari hiši na isti parceli, kjer sta si zakonca Iskra kasneje ustvarila dom. Po zaključeni osnovni šoli v Benediktu je Franc obiskoval prometno šolo v Mariboru, nakar je delal 40 let kot sprevodnik na vlaku pri Slovenskih železnicah. Po služenju vojaškega roka je spoznal svojo bodočo ženo Silvo in se kmalu iz Trotkove preselil v Maribor, kjer sta po nekaj selitvah zaživela v stanovanju na Kardeljevi cesti v tako imenovani Soseski 23. Silva je 30 let delala kot bančna uslužbenka na SDK-ju, zadnjih deset let pa v Novi kreditni banki Maribor. Upokojena je že več kot deset let, Franc pa je v pokoju sedem let.

Da sta uredila zapuščeno in zaraščeno parcelo, je bilo potrebnega veliko truda

Še v času, ko sta živela v bloku, je bil njun majhen balkon poln cvetja. Obenem sta na Francovi domačiji v Trotkovi zgradila vikend hišo, ki sta jo zlasti ob koncih tedna redno obiskovala. Leta 2012, po smrti Frančevega brata, ki je živel v stari rojstni hiši, pa se je Silva, ki je bila v tistem času že upokojena, odločila, da bo poskusila dalj časa živeti v Trotkovi, Franc je bil v tistem času še zaposlen. »Meni je bilo tukaj, kjer je bilo za razliko od Maribora vse mirno, tako zelo lepo. Veselje sem našla v cvetju in vrtu,« nam pove Silva. Doda, da sta z možem vložila ogromno truda in volje, da sta uredila zapuščeno kmetijo. »Na parceli je raslo trnje, vse je bilo zapuščeno in zaraščeno, zato sva že ob gradnji vikenda začela s postopnim urejanjem okolice, zasadila sva tudi ciprese.« Kasneje sta prej strmo in neurejeno območje spremenila v čudovit vrt s terasami. Pri tem sta ogromno dela opravila sama, zlasti Franc je ročno prekopal ogromno zemlje in jo razvozil po parceli, na pomoč so mu priskočili tudi njegovi sodelavci.

Silva skrbi za cvetje, Franc je “šef” na zelenjavnem vrtu

Ko sta se leta 2013 oba za stalno preselila v Trotkovo, sta začela z intenzivnim urejanjem okolice hiše. Posadila sta ogromno rastlin, vseh ni mogoče niti prešteti, uredila zelenjavni vrt, manjši sadovnjak s starimi sortami jablan, hrušk, sliv in češenj, ne manjkajo niti domače brajde. Ideje sta črpala s številnih revij o urejanju vrta in tv oddaj, Silvi so še posebej všeč japonski vrtovi z obilico zelenja. »V okolici hiše sva ob cipresah zasadila številne pušpane, več vrst hortenzij, javorjev, rododendronov, sivk, vrtnic, aronij, ameriških borovnic, robid, … Imava tudi veliko sezonskega cvetja in rastlin s toplejših krajev (med njimi bugenvilijo), ki jih pozimi prezimujeva, « pove Franc in hitro doda, da za gnojenje uporabljata le kompost, škodljivce pa da zatirata po naravni poti. Če Silva povečini skrbi za cvetje, je Franc »šef« v zelenjavnem vrtu, kjer pridelata veliko zelenjave in sta na tam področju povsem samooskrbna. Skupaj z gozdom in njivo skrbita za okoli 8 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, intenzivno pa obdelujeta 6 tisoč kvadratov velik vrt, ki je v celoti ograjen. Vrtno trato kosita ročno, vsak s svojo samohodno kosilnico, za kar porabita približno dve uri in pol. Največ dela imata spomladi in jeseni, ko rastline sama obrezujeta in pognojita, v tem času pa predvsem grabita listje.

»Jaz imam običajno idejo, kaj bova sadila, mož pa je tisti »revež«, ki mora skopati jamo, » hudomušno pove Silva. Ker imata toliko rastlin, ki jih je poleti potrebno redno zalivati, si ne moreta privoščiti skupnega dopusta. Ko je vroče, mora vedno nekdo ostati doma, se pa npr. jeseni ali pozimi, ko je na vrtu manj dela, skupaj odpravita v toplice ali pa gresta na izlet z upokojenci.

Ohranila sta tudi Frančevo rojstno hišo

Med lepo obrezanimi in negovanimi rastlinami in skrbno oblikovanimi skalnjaki sta Silva in Franc ohranila staro hišo, ki sta jo zunaj prepleskala, in se zato lepo zlije s čudovito okolico. Povesta, da je ne bosta porušila, saj imata upanje, da bi kateri od njunih dveh zdaj še najstniških vnukov kdaj pokazal interes zanjo. Sicer pa bosta v prihodnje vrt predvsem vzdrževala, gotovo pa še dodala kakšno rastlino, saj ju to drži pokonci in jima daje energijo za naprej.

In kateri je njun najljubši kotiček na vrtu? »Odkrito povedano, najraje posedim pri stari hiši, kjer, tako se mi zdi, čutim neko posebno energijo in vonj po starem. Če me kdo išče, me običajno najde tam spodaj,« pravi Silva. Doda, da prav nič ne pogreša mestnega vrveža, pri Francu pa je bilo, ko je še hodil v službo, nekoliko drugače. Ker je vedel, da bo pot do delovnega mesta daljša, in ker je delal tudi ponoči, je sprva še kolebal glede selitve na podeželje, zdaj pa Trotkove ne bi zamenjal za nič na svetu.

Do zdaj si je njun vrt ogledalo že precej obiskovalcev, med njimi so bili upokojenci iz domačega društva in članice ročnodelske skupine, tudi v prihodnje pa bosta svoje domovanje z veseljem pokazala vsem, ki bodo to želeli. Leta 2017 sta s strani Hortikulturnega društva Maribor prejela Zlato vrtnico za lepo urejeno okolje.