Svet se sooča z resno grožnjo, ki bi lahko korenito spremenila vsakdan in dostopnost osnovnih živil. Kot poroča časopis Delo, bi lahko motnje v dobavni verigi gnojil, ki jih je povzročil konflikt v Iranu, privedle do tega, da bi na svetovni ravni tedensko ostali brez kar desetih milijard obrokov hrane.
O tem alarmantnem scenariju je za tuje medije spregovoril Svein Tore Holsether, izvršni direktor podjetja Yara International, ki velja za enega vodilnih svetovnih proizvajalcev gnojil.
Hormuška ožina: Ozko grlo svetovne prehranske varnosti
Napete razmere v Perzijskem zalivu in ovire v ladijskem prometu skozi Hormuško ožino niso le varnostno, temveč tudi izjemno resno prehransko vprašanje. Po besedah Holsetherja trenutne razmere onemogočajo proizvodnjo do pol milijona ton dušikovih gnojil.
Posledica tega bo neizogiben padec kmetijskih pridelkov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko brez ustrezne količine gnojil pridelek določenih poljščin že v prvi sezoni upadel celo za polovico, kar bi sprožilo verižno reakcijo na vseh svetovnih trgih.
Kmetije pod hudim pritiskom
Kmetijski sektor se že zdaj bori s številnimi pritiski. Od začetka oboroženih spopadov med ZDA in Izraelom na eni ter Iranom na drugi strani so se cene gnojil zvišale za kar 80 odstotkov. Kmetje se ob tem spopadajo z višjimi stroški električne energije, dražjim pogonskim gorivom za mehanizacijo ter višjimi cenami osnovnih surovin. Prodajne cene pridelkov medtem ne sledijo tej rasti, kar številne kmetije potiska na rob preživetja.
Boj za hrano in najranljivejši
Če bo kriza trajala, bi se lahko razvil oster boj med razvitimi in manj razvitimi državami za dostop do zadostnih količin hrane. Holsether ob tem opozarja na etično dilemo: čeprav si bogatejše države, med njimi tudi evropske, morda lahko privoščijo višje cene hrane, se moramo vprašati, od koga jo dejansko odkupujemo.
Najvišjo ceno bodo namreč plačali prebivalci v državah v razvoju, ki si bodo zaradi pomanjkanja in visokih cen hrano le stežka privoščili, s čimer se povečuje tveganje za lakoto.
Kaj to pomeni za evropskega in slovenskega potrošnika?
Čeprav popolnega pomanjkanja hrane v Evropi strokovnjaki za zdaj ne pričakujejo, pa se bodo višji stroški pridelave neizogibno prelili v denarnice potrošnikov. Po napovedih organizacije Food and Drink Federation bi lahko inflacija v prehranskem sektorju do konca leta dosegla deset odstotkov. To pomeni, da bomo morali tudi pri nas za nakupe v trgovinah odšteti občutno več.
