Za nami je najbolj vroč mesec v zgodovini meritev. Tudi zadnji julijski dan so zaznamovale zelo visoke temperature. Te niso zaznamovale le meseca julija, temveč so v ospredje stopile že prej. Vremenoslovci ocenjujejo, da so poletja v zadnjih letih kar za tri stopinje toplejša, kot so bila pred približno petdesetimi leti ali še prej. Vremenski ekstremi in ob tem še odsotnost padavin so krivec, da se trenutno soočamo še z najhujšo sušo v zadnjih tridesetih letih.

Zaradi izjemno visokih temperatur nas je zanimalo, kakšne ekstreme smo v preteklosti zabeležili na Štajerskem oziroma na severovzhodu Slovenije. Zato smo se obrnili na Agencijo RS za okolje (Arso).

Najvišja letošnja temperatura na Štajerskem izmerjena v Podčetrtku

Kot je za nas pojasnil Anže Medved z Arso, so najvišje temperature izmerili na izbranih postajah. “Najvišjo vrednost smo izmerili v Dobličah pri Črnomlju (39,4 stopinj Celzija), kar je rekord za to lokacijo. Sam slovenski rekord pa ostaja iz leta 1950, ko smo v mestu Črnomelj (kakšnih 4 km stran od trenutne lokacije) ob 15. uri izmerili kar 40,6 stopinj Celzija. Žal v tistem času niso merili absolutne najvišje temperature, ampak samo ob treh terminih (ob 8., 15. in 22. uri po poletnem času). Če bi takrat merili tudi dnevne najvišje temperature, bi izmerili verjetno okoli 41 stopinj,” je pojasnil.

Letošnja vročina je najbolj prizadela primorski konec, 23. Julija pa se je ob jugozahodnem vetru razširila tudi v notranjost. Najbolj se je ogrelo na jugovzhodu, manj na severovzhodu.

Na Štajerskem so vremenoslovci najvišjo temperaturo izmerili na samodejni postaji v Podčetrku, kjer so izmerili 38,4 stopinj, kar je tudi julijski rekord za to postajo. Je pa Medved še dodal, da: “Na Podravskem koncu nismo beležili rekordnih vrednosti, saj smo leta 2013 in 2007 že izmerili višje vrednosti. Na letališču E.R. Maribor smo letos izmerili 35,7 stopinj, 29. julija 2013 pa 37,4 stopinj.”

Od izjemne suše do hudih nalivov

Arso je izdal publikacijo, v kateri so zbrani vremenski ekstremi med leti 1948 in 2018, zato smo po publikaciji malo pobrskali in ugotovili, da so vzhod države 4. junija 1954 zajeli močni nalivi.

Kot je zapisano, je bil 4. junij 1954 oblačen in zmerno topel dan. Popoldne in zvečer so v pasu od Koroške do Posavja nastale močne nevihte z dolgotrajnimi in obilnimi nalivi. V Celju je v dveh urah padlo 75 mm padavin, na Dobrni verjetno več kot 100 mm. Tudi v Mariboru, izven jedra vremenskega dogajanja, je v 50 minutah padlo kar 40 mm dežja. Naslednje jutro so opazovalci na nekaterih merilnih mestih izmerili več kot 100 mm dežja v enem dnevu in to na območju, kjer je takšna količin padavin zelo redka.

Količina padavin 4. junija 1954, Vir: Arso.

Nenavadno vreme smo doživeli tudi 23. oktober 1971. Dan je bil namreč izrazito topel. Jutro je bilo ponekod izredno toplo, tako so denimo ob 7. uri zjutraj v Sakušaku v Slovenskih goricah izmerili 19,8 stopinj, v Mariboru pa 18,4 stopinj Celzija.

Najvišja temperatura zraka 23. oktober 1971, Vir: Arso.

 

Leto kasneje, natančneje od 10. do 16. junija 1972 smo na vzhodu Slovenije doživeli izjemno deževje. Ponekod na severovzhodu je celo zapadlo prek 250 mm padavin. Na območjih z največjo količino padavin je padlo tudi dva- do trikrat toliko dežja kot v običajnem juliju. Zlasti v Pomurju in Slovenskih goricah je prišlo do katastrofalnih poplav in številnih zemeljskih plazov.

Količina padavin od 10. do 16. junija 1972, Vir: Arso.

Poleg močnih nalivov smo na severovzhodu doživljali tudi izredno pomanjkanje padavin. Tako je severovzhod bil brez kaplje dežja od 19. julija do 21. avgusta 1992. Na severovzhodu države je bilo do vključno septembra kar sedem mesecev z močno podpovprečno višino padavin, avgust pa je bil povsod izredno vroč in sončen. Zato tudi ne preseneča, da je bila suša tistega leta ponekod izjemno huda. Medtem ko v Murski soboti od 20. julija do 22. avgusta 1992 ni zapadla niti ena kapljica dežja, so v Mariboru zadale tri kapljice dežja, tako v štajerski prestolnici zapadlo le 5 mm padavin.

Višina padavin od jutra 19. julija do jutra 22. avgusta 1992, Vir: Arso.

Močnih nalivov smo bili deležni tudi 18. septembra 2008. Takrat so popoldne v severni polovici Slovenije nastajale številne plohe in nevihte z močnimi nalivi. Ta del države je zajelo hudo neurje. Tudi Maribor je bil prizadet.

Potek padavin 18. septembra 2008, Vir: Arso.

Leta 2013 smo doživljali hud vročinski val. Avgusta tisto leto se je živo srebro po nižinah večkrat povzpelo nad 35 stopinj, krajevno na vzhodu dan ali dva celo prek 38 stopinj. Na mnogih meteoroloških postajah so vremenoslovci izmerili rekordno visoko temperaturo zraka dva metra nad tlemi.

Rekordne temperature 2013, Vir: Arso.

Na en mah s poletja na zimo

Medved je med vsemi ekstremnimi vremenskimi pojavi izpostavil enega: “Meni osebno je bil najbolj ekstremen dogodek v maju 1969, ko smo v nekaj dneh prišli iz poletja do zime.”

Takrat sta se namreč izmenjavala topla in hladna obdobja, najbolj nenavadno pa je bilo dogajanje od 12. do 23. maja. Temperaturna razlika je bila v roku tedna dni tudi 30 stopinj Celzija. Ob oblačnem in deževnem vremenu 19. maja se je od severovzhoda hladilo. V noči na 20. maj nas je preplavil še hladnejši zrak. Medtem ko je v večjem delu Slovenije deževalo, je ponekod celo zapadel sneg. Posebej v višjih predelih Pohorja je zapadlo ogromno snega, tudi več kot pol metra.

V prihodnosti lahko pričakujemo več ekstremov

Kot je za nas pojasnil Medved, se ozračje nenehno segreva. Nad Slovenijo še hitreje, kot nad celotno Zemljo. “S segrevanjem imamo seveda višje temperature in v prihodnosti bomo namerili vedno več temperaturnih rekordov. Toplejše ozračje lahko sprejme tudi več vodne pare, kar pomeni, da imamo vedno višji potencial za močnejše nalive,” je še dodal ter opomnil, da smo letos že imeli kar nekaj nalivov z zelo velikimi povratnimi dobami.

“Samo intenzivnost in frekvenco ekstremnih dogodkov zelo težko ocenjujemo, saj to ni nekaj kar bi lahko trivialno izmerili. Ekstremni dogodki so se dogajali in se tudi bodo. Imamo pa različne dogodke, od suš, do poplav, vetrolomov itd., kar je zelo težko med seboj primerjati,” je na koncu še opozoril.