Na češnji Pokrajinskega arhiva Maribor se je prejšnji teden naselil roj čebel. “Rešili” so jih čebelarji Zavoda Razvoj Maribor, toda žal jih je ob postopku zapustila matica. Kot so nam povedali, imajo takšne “reševalne akcije” v Mariboru in okolici kar pogosto. Občane in razne mariborske podjetnike spodbujajo, da bi imeli čebelnjake kar doma oz. na podjetju, na dvoriščih ali kakšnih balkonih. S tem bi bilo mesto prijaznejše čebelam, zanje pa bi skrbeli urbani čebelarji.
Zaradi dogodivščine na arhivu razmišljajo o čebelnjaku
Kot pove direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, Nina Gostenčnik, so prejšnji teden na češnji na notranjem dvorišču opazili roj čebel. Čebel je bilo veliko, vsaj po njihovih občutkih. S čem takim so se soočali prvič. “Očitno so se nekako izgubile. Nismo vedeli, kako reagirati. Vedeli smo samo, da potrebujemo nekega čebelarja, ki bi za ta roj poskrbel, da se ne porazgubi,” nam pove.
Ker se na čebele ne spoznajo, so se obrnili na splet, kjer so našli informacijo, da je najbolje poklicati kar na 112. “To smo naredili in tam so nam prijazno povedali, da bodo uredili in da bo prišel čebelar,” reče direktorica mariborskega arhiva in doda, da niso delovali presenečeni, zato imajo najbrž več takšnih primerov.
Kmalu so jih kontaktirali bližnji čebelarji – Zavod Razvoj Maribor, ki se nahaja na Glavnem trgu. “Prišli so trije moški in ena gospa in so to čebeljo družino usmerili v škatlo. Tako da so čebelice spravili iz češnje v tisto škatlo in so jih odnesli,” nam še pove. Čebel še zjutraj ni bilo, okoli enajste ure pa je bil na njihovi češnji že cel roj. V roku ene ure od klica so bili čebelarji že na delu in “spakirali” izgubljene čebele.
Zavod Razvoj Maribor se ukvarja z zaposlovanjem invalidov, oziroma težko zaposljivih ljudi. Njihove dejavnosti obsegajo Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, urbano čebelarstvo, mizarsko delavnico, šiviljsko delavnico, založništvo …
Ob pogovoru s čebelarji so na arhivu izvedeli, da ima Zavod Razvoj dva panja kar na terasi na Glavnem trgu, kar je sprožilo tudi zanimanje za čebelnjak ob njihovem arhivu. “To je urbano čebelarstvo, povedali so nam tudi, da imamo idealno lokacijo, da bi lahko imeli en čebelnjak tukaj. Morda pa ga bomo res imeli, kdaj v prihodnosti. V tem primeru bi oni skrbeli za njih, so rekli, da vse to uredijo. Mi to ne znamo,” še nam pove Gostenčnikova.
Čebelarji so jih pomirili glede edinega strahu – čebeljega pika
Kot nam razloži direktorica mariborskega arhiva, bi jim čebelice definitivno popestrile vsakdan, čebelnjak pa bi jih zanimal tudi zaradi koristnosti čebel, ki lahko bivajo tudi v mestih. “Kot so nam povedali čebelarji, je to vedno bolj popularno tudi v večjih evropskih mestih, London, Pariz, Berlin itd., navsezadnje tudi v Ljubljani. Očitno gre za nek trend, ki se uveljavlja, kar je dobro.”
Direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor spregovori o tem, da vedno obstaja nek strah pred čebeljimi piki. “Tu imamo nekateri ljudje malo zadržkov. So pa nas čebelarji pomirili, da čebele ne pičijo kar tako, niso napadalne. Ne pridejo kar same od sebe in pičijo. Mi se namreč nismo niti upali približati temu panju, ampak so povedali, da te čebele res niso nevarne,” še pove.
Direktor Zavoda Razvoj Maribor Mišo Petrovič nam je sicer zaupal, da reševalna operacija ni bila popolnoma uspešna. “Mi smo šli tja ulovit roj in smo ga tudi ulovili. Ker je še nekaj čebel ostalo na veji, smo nastavili škatlo, da bi še ostale šle notri, ampak preden smo jih zaprli, si je matica premislila in odletela na drugo lokacijo. Kam so odleteli, pa ne vemo,” nam pove in doda, da se to sicer zgodi zelo redko, “toda matica je že toliko shujšala, da ni šlo za njen prvi postanek, ampak drugi ali tretji, in je že verjetno imela informacijo, da je kje bolj ugodno kot pa naša škatla,” šaljivo zaključi pripoved o akciji.
Čebele imate lahko tudi v Mariboru
Direktor Zavoda nam še pove, da v Mariboru in okolici rešujejo kar veliko rojev. Pojasni, da je zdaj obdobje rojenja, zato verjamejo, da bo vedno več takšnih akcij. “Prileti kar dosti rojev in jih rešujemo. Letos še bomo zagotovo kakega našli. Dva dni po tem, ko smo bili na Pokrajinskem arhivu Maribor, smo na primer ulovili roj, sicer ne v Mariboru, ampak izven Maribora. Tisto je bilo uspešno, smo jih ulovili kar hitro po rojenju, tako da so čebele ostale, dokler nismo zaprli škatle,” še nam pove.
Čebele so zelo pomembne opraševalke in zagotavljajo eno tretjino hrane. Zato se tudi v Sloveniji vedno več poziva k ukrepanju, da jim pomagamo. Tako bodo preživeli tudi ostali opraševalci, ki so nujno potrebni, da je v naravi ravnovesje in narava funkcionira tako, da lahko preživi tudi človek.
Na Zavodu Razvoj spodbujajo, da bi imelo v Mariboru čim več ljudi oz. podjetij čebelnjake. “V Pokrajinskem arhivu so npr. zainteresirani, da bi imeli čebele, gre za zelo dobro lokacijo. Zelo svetujemo, da bi imelo v Mariboru čim več ljudi čebelnjake. Mi usposabljamo invalide za delo s čebelami in bi zanje poskrbeli. Smo dali tudi ponudbo, ker imamo zaposlene invalide, tako da če bi nas nekdo angažiral, da bi za to skrbeli, bi z veseljem. To bi bilo za nas tudi dobro,” pripomni direktor zavoda.
V mestih se lahko izkoristi vsaka zelena površina
Čebele so vedno bolj popularne tudi v urbanih okoljih, zato ima Maribor še veliko priložnosti, da postane čebelam še prijaznejše mesto. V mestih se lahko izkoristi vsaka zelena površina, park, sadno drevje, vrtovi, drevesa … Čebele pa na njih brezplačno opravljajo opraševanje, ki ga potrebujejo. Na ta način se ohranja biotska pestrost v mestnem okolju. Če razmišljate o čebelnjaku, lahko kontaktirate Zavod Razvoj Maribor ali drugo čebelarsko društvo, ki bo skrbelo za čebelice na vašem dvorišču. S tem naredite dobro delo, saj so čebele izjemno koristne, prav tako vam bodo zagotovo popestrile vsakdan.
Število čebel upada po vsem svetu, razlogov za to je zelo veliko: podnebne spremembe, pesticidi, onesnaževanje okolja, uničevanje življenjskega okolja z nenehno gradnjo in posegom v travnike ter gozdove … Tudi v Sloveniji zaznavamo negativne vplive klimatskih sprememb. Predvsem se to odraža na stanju v naravi, ki se mu čebelje družine ne morejo (tako hitro) prilagoditi. Zaradi vremenskih motenj, ki so posledica podnebnih sprememb, lahko čebele v najbolj medovitih mesecih ostanejo brez virov hrane, kar je lahko zanje usodno.
Maribor postaja čebelam vedno prijaznejši
Mariborska občina Maribor (MOM) je sicer prejšnji teden v sodelovanju s službo varstva okolja pri tamkajšnji skupni občinski upravi in drugimi deležniki začela projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na javnih zelenih površinah v skupni velikosti približno 9000 kvadratnih metrov. Akciji so se pridružile tudi šole, vrtci in nekatere mestne ustanove.
Na javnih zelenih površinah ter na površinah 19 mariborskih vrtcev, 14 osnovnih šol, Muzeja narodne osvoboditve in Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor so posejali medovite travniške rastline in namestili 60 informacijskih tablic z informacijami o tem, zakaj bo košnja rastlin nekoliko poznejša. Za opraševalce je namreč najbolje, da je medeča rastlina pokošena šele po cvetenju in oblikovanju semen, saj tako rastline same zasejejo površine in prihodnje leto ponovno zacvetijo. Čas prve košnje je zato potrebno prestaviti v prvo polovico junija. K takšnemu ravnanju pozivajo tudi občane.
Posamezniki lahko k ohranitvi čebel prispevate tudi tako, da med in druge čebelje pridelke kupujete pri lokalnih čebelarjih, saj s tem ne kupujemo samo med, ampak tudi opraševanje čebel, od katerega je odvisno kar 170 000 vrst rastlin.
Vsak lahko čebelam pripomore s sajenjem in setvijo medovitih rastlin, ki predstavljajo dodaten vir medičine in cvetnega prahu – pa naj bo to na balkonu, cvetličnem vrtu, okolici hiše ali na njivi. Zasadite lahko razne zdravilne dišavnice, kot so meta, žajbelj, sivka, šetraj, materina dušina in podobno.
V našem mestu bo kmalu poseben čebelji dogodek
Kot nam je zaupal direktor Zavoda Razvoj Maribor, Mišo Petrovič, z MOM trenutno pripravljajo tudi poseben čebelji dogodek. “Od 28. junija pa do 16. julija bomo imeli v Mariboru čebelji paviljon Medena zgodba. Paviljon bomo pripeljali iz Čebelarske zveze Slovenije iz Lukovice pri Ljubljani. Zraven bodo še delavnice in predstavitve čebel, predavanje in predstava,” nam še pove. Medena zgodba je prevozni čebelnjak, ki Maribora še ni obiskal, toda očitno se ga lahko kmalu veselimo tudi v našem mestu.
