Vsaka gradnja in sprememba stavb posega v prostor in ga tako spreminja. Enako velja tudi za podobo mesta, ki je dinamična in se nenehno prilagaja. Stavbe in podoba mesta pa preživita tako arhitekte, ki so jih oblikovali, gradbenike, ki so jih zgradili, kot tudi stanovalce, ki v mestu bivajo. Tako kot številna mesta po svetu se tudi Maribor spreminja. Posebej zadnje čase smo v deležni številnih sprememb. Zato smo pobrskali po fotogradivu Pokrajinskega arhiva Maribor in preverili, kako so deli mesta, izgledali v preteklosti in kako izgledajo danes.
Najbolj drastično spremembo je doživela Koroška cesta
Maribor je nekdaj bil razvejan na več različnih predmestij, izmed katerih je bilo najmanjše Koroško predmestje. Do sredine 18. stoletja je v mestu Maribor živelo do 1.500 ljudi. Upoštevajoč zapise, je bila Koroška cesta prvič omenjena leta 1315 kot Markt torej trg. Današnja Koroška cesta se je prvotno imenovala Kherner Gasse, njeno ime pa se je navezovala na smer, v katero je vodila.
V 19. stoletju so se meščani soočali s komunalno problematiko odlaganja fekalij in odpadnih gospodinjskih voda, ki so predstavljale potencialno žarišče kužnih bolezni. Neprijeten vonj fekalij se je vil po stari Koroški cesti in drugih mariborskih ulicah. Meščani so sprva odvažali fekalije na svoje njive ali celo v mesto, in jih tudi gnojili. Ob koncu 19. stoletja je bilo prosto izlivanje odpadnih gospodinjskih voda in fekalij v odprte jarke, ki so tekli po sredini ulice, prepovedano. V želji po tem, da bi dvignili higienske standarde mesta, je mestni svet leta 1909 določil, da se mestne ulice, trgi in ceste počistijo dvakrat na teden.
Ob koncu 1. svetovne vojne so Gospejino, Slovensko, Gledališko, Poštno in Koroško cesto morali na novo tlakovati. V sklopu ureditve infrastrukture, so se zamenjali tudi pokrovi kanalskih jaškov, ki so se uničili zaradi teže tovornikih vozil.
V takratnem obdobju so z uvedbo modernejših električnih luči izboljšali tudi funkcionalnost javne razsvetljave, ki je tako nadomestila nekdanjo plinsko razsvetljavo. Tako Koroška cesta kot ostale prometne poti so bile netlakovane in posute le s kamenjem, težki tovorni avtomobili, ki so se pojavili po 1. svetovni vojni, pa so povzročili še dodatno razdejanje.
Zagotovo pa je Koroška cesta doživela najbolj drastično spremembo, ko se je občina odločila, da bo cesto zaprla za celoten promet in jo bo spremenila v sprehajališče za prebivalce in obiskovalce mesta. Tako se od 31. januarja 2020 lahko sprehajamo po Koroški cesti in pridemo v sam center Maribora.
Glavni trg je danes kraj, kjer se srečujejo domačini in obiskovalci
Prenovljena Koroška cesta nas popelje na Glavni trg, ki je v preteklosti prav tako spremenil svojo podobo. V 16. stoletju je bila zgrajena mestna hiša, ki stoji na Glavnem trgu in namenjena sprejemom župana ter porokam. V 18. stoletju je bila zgrajena poznobaročna Alojzijeva cerkev. V središču trga stoji Marijino ali kužno znamenje, ki so ga prebivalci v 17. stoletju postavili v spomin na kugo, ki je v letih 1680 in 81 terjala življenja skoraj petine prebivalcev.
Ko je mesto začelo v 19. stoletju rasti je dobil trg današnje ime Hauptplatz torej Glavni trg. Na njem se je dolga stoletja vse do 2. svetovne vojne odvijala trgovska dejavnost, saj je bil osrednji prostor v mestu, kjer so kmetje in obrtniki prodajali svoje pridelke in izdelke
Vzhodni del Glavnega trga je bil v začetku 20. stoletja podrt zaradi gradnje Glavnega oziroma Starega mostu, ki je bil odprt leta 1913. Leta 1981 so vzhodni del trga, ki je bil med 2. svetovno vojno močno porušen, deloma pozidali z moderno večnamensko stavbo.
Danes je Glavni trg kraj, kjer se srečujejo tako prebiralci mesta kot tudi njegovi obiskovalci. Čeprav je bil že v preteklosti deležen številnih sprememb, pa zagotovo niso bile zadnje.
Ulica, ki vodi do parka
Tyrševa ulica je prvič omenjena leta 1760, takrat je nosila ime Obere Herren Gasse. Potem ko so bili na ulici zgrajeni študentki domovi, je imela poseben pomen za študente.
Sicer v preteklosti ni doživela tako drastičnih sprememb kot Koroška, je pa posebej v zadnjem času dvignila kar nekaj prahu. Razlog je neposrečena začasna ureditvi Tyrševe ulice v delu med Gregorčičevo in Krekovo ulico. Mariborski župan se je vsem prisotnim opravičil za preuranjeno in neposrečeno potezo – prav tako so bila tekom zadnjih dni že odstranjena predimenzionirana korita.
Trg, ki povezuje Lent in ploščad za tržnico
Lega mesta ob Dravi je ugodno vplivala na poselitev. Sicer so arheologi na območju današnjega Vojašniškega trga odkrili ostanke skromne poselitve iz pozne bronaste dobe, nekaj večjih jam pa glede na odlomke keramike spada v čas keltske poselitve prostora. Trg kot tak se sicer prvič omenja leta 1760. Takrat je se je imenoval Minoriten Platz. Na tem območju je na tem območju potekala trgovska dejavnost, kjer so prebivalci mesta prodajali svoje pridelke. Ob izgradnji nove mestne tržnice so v sklopu ureditev v preteklosti uredili in tlakovali trg.
Tako kot v preteklosti tudi danes poteka tržan dejavnost v bližini Vojašniškega trga. Prav tako trg še danes povezuje Lent, natančneje Staro trto, s ploščadjo, kjer lahko še danes kupimo domače pridelke.
Gregorčiča ulica doživlja obširno prenovo
Na severu je mestno obzidje potekalo po današnji Gregorčičevi ulici, na zahodu po Strossmayerjevi ulici in na vzhodu po Svetozarevski ulici. Sicer v Sloveniji obstaja skupno pet ulic, ki nosijo ime Gregorčičeva. Tako lahko ulice s tem imenom najdemo v Mariboru, Ljubljani, Novem Mestu, Izoli in Dornberku.
Danes je ulica deležna obširne obnove. Tako je bilo razširjeno sprehajališče, posajena bodo nova drevesa, urejen bo enosmerni promet. S projektom želijo prispevati k trajnostni mobilnosti in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, k izboljšanju kakovosti zraka v mestu, boljši povezanosti urbanega okolja z zaledejem, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora in povečanju prometne varnosti.
Ulice, ki je v Mariboru več ni
S preobrazbo mesta se nekatere ulice vizualno spremenijo in prilagodijo, nekatere pa izginejo. Tako se je zgodilo s Svetozarevsko ulico. Prvi popisi segajo v leto 1460, ko se je še imenovala Renn Gasse. Ko je Maribor bil še obdan z obzidjem, je prav tam potekalo vzhodno obzidje.
Dvajset let po propadu prvega parnega mlina v mestu je postavil Karl Scherbaum, lastnik pekarne na Grajskem trgu, leta 1872 svoj parni mlin prav na tej ulici.
V preteklosti je bil ta ulica preprosta ulica, kjer je stala avtobusna postaja in kjer ima Večer svojo stavbo. Vendar se je s prenovami in obnovami zgodilo prav to, da je ulica izginila iz Maribora. Ob prenovi in razširitvi, je ulica postala Trga Leona Štuklja v središču mesta, preostali del ulice pa se je preimenoval v Ulico škofa Maksimilijana Držečnika.
