Leta 1953, torej pred 70 leti, so se v starinski zgradbi na obrobju Mestnega parka prvič odprla vrata Mestnega akvarija Maribor. Takrat je Akvarij razstavljal le vodno floro in fauno, ki je bila značilna za področje naših krajev. Razstava je bila obogatena z nekaj vrstami tropskih rib, ki so jih zavodu donirali akvaristi, člani tedanjega Društva akvaristov Maribor.
[[image_1_article_61442]]
Prvotno je bil Akvarij kavarna
Objekt, ki ga danes poznamo kot Akvarij-terarij, je bil nekoč priljubljena kavarna. Pobudo za gradnjo kavarne Park je podal Alojzij Klemenčič, ki je leta 1921 naročil načrte za kavarno pri mestnem stavbeniku Rudolfu Kiffmannu. Klemenčič si jo je predstavljal kot kavarniški paviljon z vrtom, v bližini ribnika in kostanjeve aleje. Načrte zanjo je izrisal arhitekt Maks Czeike.
V času svojega delovanja je Akvarij-terarij prejel številna domača in mednarodna priznanja, za dolgoletni prispevek h kulturnemu, izobraževalnemu in turističnemu razvoju Maribora ter njegovo promocijo doma in na tujem je prejel Listino mesta Maribor leta 1993 in Mestni pečat leta 2003.
Kavarno je zasnoval z nizkim devetosnim vhodnim pročeljem, do katerega je vodilo široko stopnišče. Najbolj razgiban je bil osrednji del stavbe, na katerem je Czeike zasnoval osemkotni vhodni paviljon s predrtimi stranicami. Podoba objekta se je s številnimi prenovami nekoliko spremenila. Tako je denimo leta 1936 prišlo do manjše gradbene spremembe, v kateri so po načrtu Jelenca in Šlajmerja rahlo razširili teraso. Leta 1953 so po načrtih Jožeta Požauka nekdanjo kavarno preuredili v Mestni akvarij. Šest let kasneje pa so prav tako po Požaukovih načrtih zgradili prizidek na severni strani stavbe, v katerem si je akvarij uredil ribogojnico.
Leta 1991 dodan še Terarij
Leta 1991 so v soglasju z mestno občino Maribor pričeli s preureditvijo prostorov dotedanje ribogojnice in rezultat je bil ureditev oddelka Terarij, v katerem so v terarijih razstavljeni 50 vrst plazilcev, dvoživk in žuželk iz celega sveta.
Danes je v 39 velikih razstavnih akvarijih prikazanih 120 vrst avtohtonih in eksotičnih rib iz sladkih in slanih voda iz prav vseh kontinentov.
Predvsem raznovrstnost razstavljenih živali je v največji meri pripomogla ponesti sloves ustanove izven naših meja in tako je danes Akvarij ena pomembnejših tovrstnih ustanov v bližnjem srednjeevropskem prostoru. Delo ustanove ni omejeno zgolj na prikazovanje živalskih in rastlinskih vrst.
[[image_2_article_61442]]
Že vrsto let intenzivno delajo na vzreji živali v ujetništvu. Zabeleženo je bilo nekaj prav neverjetnih uspehov, saj so uspeli razmnožiti nekaj na svetu ogroženih živalskih vrst. Ti uspehi so bili zelo odmevni v strokovnih krogih.
Akvarij-terarij bo le dobil težko pričakovano obnovo
Zob časa, visoke temperature in visoka relativna vlaga v prostoru so prispevali k temu, da je danes včasih tako ugledna ustanova v klavrni podobi. Ker je Mestna občina Maribor v preteklosti iskala rešitve za izgradnjo novega objekta in prenos dejavnosti vanj, je bilo posledično manj investicij v obstoječ objekt, vendar je investicijsko vzdrževanje vanj nujnega pomena, pravijo na mariborski občini, saj ta predstavlja pomembno turistično in predstavitveno točko mesta.
[[image_3_article_61442]]
''Cilj predvidenih investicijskih vlaganj v dotrajan objekt in obnovo objekta je zagotoviti boljše pogoje za nemoteno delo zaposlenih v objektu, boljše življenjske pogoje tam živečih živali in pa boljše pogoje za obiskovalce,'' še dodajo in pojasnijo, da so po sprejetju sklepa na seji mestnega sveta, s katerim so potrdili letni program investicijskega vzdrževanja, že pričeli s fazo priprave projektne dokumentacije na podlagi projektne naloge s katero bo občina izvedla obnovo hidroizolacije objekta in ureditev kanalizacijskega omrežja, da se po besedah župana Saše Arsenoviča reši fekalije iz kleti akvarija. Vrednost investicije je ocenjena na 61 tisoč evrov.
