Ask.fm je bil nekaj časa skoraj obvezen del najstniškega spletnega življenja. Naredil si profil, povezavo prilepil na Facebook in čakal, da se pojavijo vprašanja. Nekatera so bila popolnoma nedolžna. Kdo ti je všeč, s kom bi bil, kdo je najlepši v razredu, kaj si misliš o določeni osebi. Znameniti »mnenje?« je bil skoraj svoja kategorija.

Velik del zabave je bil prav v anonimnosti. Ko je prišlo zanimivo vprašanje, se je začelo ugibanje, kdo ga je poslal. S prijatelji smo analizirali način pisanja, besede, ločila in informacije, ki jih je anonimnež poznal. Včasih si bil povsem prepričan, da veš, kdo je na drugi strani, in si temu primerno tudi odgovoril. Verjetno pa danes lahko priznamo še nekaj: marsikdo si je kakšno vprašanje poslal kar sam. Bilo je precej nedolžno, dokler ni bilo.

Anonimnost je ljudem dala pogum, ki ga v šoli praviloma niso imeli. Nekdo, ki ti v živo nikoli ne bi rekel ničesar, ti je lahko zvečer napisal, da si grd, debel, čuden ali da te nihče ne mara. Pojavljale so se govorice o tem, kdo je s kom spal, kdo koga vara, kdo koga opravlja in kaj naj bi o tebi govorila »cela šola«. Posebej neprijetno je bilo, ker nisi vedel, kdo stoji za tem. Za petimi žaljivimi sporočili je lahko stalo pet ljudi, lahko pa samo en sošolec, ki mu je bilo tisti večer dolgčas. In potem si naslednji dan moral med te ljudi v šolo.

Ask.fm zato ni obstajal samo na internetu. Kar se je zgodilo zvečer, se je naslednje jutro nadaljevalo na hodnikih. Delali so se posnetki zaslona, odgovori so krožili med prijatelji, ljudje so se prepirali zaradi anonimnih vprašanj, za katera pogosto sploh niso vedeli, kdo jih je napisal. Včasih je bilo dovolj eno samo sporočilo, da je nastala drama med ljudmi, ki se nekaj ur prej sploh niso prepirali. Kljub temu smo se naslednji dan spet prijavili.

Ko anonimnost ni bila več zabavna

Ko danes razmišljamo o Ask.fm, se marsikomu zdi vse skupaj smešno. Predvsem zato, ker smo bili pripravljeni prostovoljno odpreti prostor, v katerem je lahko kdorkoli komentiral praktično vse o nas. Toda platforma je imela tudi precej temačnejšo plat.

Ask.fm je bil v času največje priljubljenosti večkrat v središču kritik zaradi spletnega nasilja in anonimnega nadlegovanja mladih. Ob več tragičnih primerih najstnikov, ki so bili pred smrtjo tarče spletnega nadlegovanja, so se začela resneje pojavljati vprašanja o tem, koliko odgovornosti imajo platforme in kaj anonimnost naredi vedenju ljudi.

Seveda Ask.fm ni ustvaril najstniškega zbadanja, opravljanja ali nasilja. Vse to je obstajalo že prej in obstaja tudi danes. Je pa vse skupaj precej olajšal. Za žalitev ni bilo treba stati pred človekom, opazovati njegove reakcije in zanjo prevzeti odgovornosti. Potreboval si nekaj sekund in možnost »anonimno«. Morda je ravno zato zanimivo, kako nostalgično se danes spominjamo tega obdobja.

Pogosto namreč slišimo, da so današnji najstniki bolj občutljivi. Da jih preveč prizadenejo komentarji drugih, da težje sprejemajo kritiko in da je bila naša generacija precej bolj trdoživa. Ob spominu na Ask.fm bi se skoraj lahko vprašali, ali bi današnji najstniki takšno platformo sploh prenesli. A če smo pošteni do sebe, tudi mi nismo bili tako neobčutljivi, kot se danes radi spominjamo.

Tudi nas je zanimalo, kdo je napisal žalitev. Tudi mi smo o enem anonimnem stavku razmišljali še naslednji dan. Zaradi njih so nastajali prepiri, nekateri so profile izbrisali, drugi odgovarjali nazaj, tretji pa se pretvarjali, da jim je vseeno. Razlika je bila predvsem v tem, da smo precej manj govorili o spletnem nasilju in vplivu družbenih omrežij na mlade. Veliko stvari, ki bi jih danes hitro prepoznali kot problematične, je bilo takrat preprosto del interneta.

Ask.fm pa seveda ni bil samo slab. Na njem so nastajale simpatije, prijateljstva in ogromno najstniških dram, ki so danes precej smešen spomin. Anonimno si lahko končno vprašal nekaj, česar človeka v živo nikoli ne bi upal. Lahko si izvedel, da si nekomu všeč. Lahko pa si naslednje tri dni poskušal ugotoviti, kdo je ta nekdo. Internet se je od takrat močno spremenil. Ask.fm so zamenjale druge platforme, anonimna vprašanja pa so nadomestili novi načini iskanja potrditve, primerjanja z drugimi in tudi spletnega nasilja. V tem smislu morda sploh nismo prišli tako daleč, kot mislimo. Toda Ask.fm ostaja precej poseben spomin neke generacije. Nekaj med zabavo, radovednostjo, prvo spletno simpatijo in prostorom, kjer smo zelo zgodaj ugotovili, kako kruti znajo biti ljudje, ko jim ni treba povedati svojega imena.