V številnih domovih, kjer se ogrevajo na drva, je mogoče ob hiši opaziti lepo zložene hlode in polena. Takšna rešitev se zdi praktična: les je zaščiten, ne zavzame dodatnega prostora na dvorišču, hkrati pa je vedno pri roki.

Toda prav zlaganje drv neposredno ob fasado lahko povzroči težave, ki jih lastniki hiš pogosto opazijo šele veliko pozneje.

Les je ob steni ostal dve zimi

Eden od lastnikov hiše je oktobra ob zunanjo steno zložil približno tri kubične metre lesa. Pri tem ni pomislil na pomemben dejavnik, med fasado in zloženimi drvmi praktično ni bilo prostora, zato je bil pretok zraka močno omejen.

Ko so se v hiši sčasoma pojavili znaki povečane vlage, je lastnik poklical strokovnjaka, da bi ugotovil vzrok. Njegovo pozornost je hitro pritegnil velik kup lesa, naslonjen neposredno na zunanjo steno hiše.

Zunanje stene so namreč ves čas izpostavljene vremenskim vplivom – dežju, snegu, temperaturnim spremembam in vlagi v zraku. Prav zato je pomembno, da se lahko po navlažitvi čim hitreje posušijo.

Ko med fasado in lesom ni dovolj zraka

Za učinkovito sušenje je potreben zadosten pretok zraka okoli površine. Če je večja količina lesa zložena neposredno ob fasado, pa zrak med poleni in steno težko kroži.

Vlaga se lahko zato zadržuje ob steni, fasada pa se po dežju suši bistveno počasneje.

Posledice niso nujno vidne takoj. Sčasoma se lahko na notranji strani stene pojavijo temne lise, poškodbe ometa, plesen in drugi znaki povečane vlažnosti.

Težavo je pri tem mogoče zlahka spregledati, saj se zlaganje drv ob hišo na prvi pogled zdi povsem neškodljivo. Na težave opozarjajo tudi primeri, ki jih je objavil hrvaški portal Dnevno.hr.

Zaradi napačnega skladiščenja trpi tudi les

Težava ni samo v fasadi. Neustrezen način skladiščenja lahko vpliva tudi na kakovost samih drv.

Svež les vsebuje precej vode, zato potrebuje dovolj časa in predvsem dobro kroženje zraka, da se ustrezno posuši. Za kurjenje se običajno priporoča les z vsebnostjo vlage približno med 15 in 20 odstotki.

Premoker les slabše gori, zagotavlja manj koristne toplote in proizvaja več dima. Hkrati lahko prispeva k nastajanju oblog v dimniku.

Če so polena tesno stisnjena ob steno in zrak okoli njih ne more prosto krožiti, se sušenje še dodatno upočasni.

Med drvi in fasado pustite dovolj prostora

Najpreprostejši ukrep je, da drv ne zlagate neposredno ob zunanjo steno hiše.

Med zloženim lesom in fasado naj bo prostor, ki omogoča kroženje zraka. Kot praktično priporočilo se pogosto navaja vsaj 10 centimetrov razmika, še večja razdalja pa lahko prezračevanje dodatno izboljša.

Pomembno je tudi, da je sklad drv stabilen in da ne ovira prezračevanja fasade.

Drva naj ne ležijo neposredno na tleh

Pozornost je treba nameniti tudi podlagi.

Polen oziroma hlodov ni priporočljivo polagati neposredno na tla, saj lahko zaradi stika z zemljo vpijajo dodatno vlago. To upočasni sušenje in poveča možnost propadanja lesa.

Za dvig lesa od tal lahko uporabite palete, lesene tramove ali ustrezne kovinske nosilce. Tako omogočite tudi kroženje zraka pod skladom drv.

Ponjava ni vedno dobra rešitev

Pogosta napaka je tudi popolno prekrivanje drv s ponjavo. Čeprav se zdi, da jih s tem najbolje zaščitimo pred dežjem in snegom, lahko neprepustna ponjava povzroči nasprotni učinek.

Če je les popolnoma zaprt, vlaga, ki je že v njem, težje izhlapeva. V zaprtih in slabo prezračenih prostorih se lahko pojavi tudi kondenz, zaradi česar se razmere še poslabšajo.

Boljša rešitev je zaščita predvsem zgornjega dela sklada pred neposrednimi padavinami, medtem ko naj stranice ostanejo dovolj odprte, da lahko zrak nemoteno kroži.

Pravilno shranjena drva pomenijo manj težav

Pri shranjevanju drv zato ni pomembno le, da so zaščitena pred dežjem. Ključno je, da imajo dovolj prostora za sušenje in da je zagotovljeno dobro prezračevanje.