Pomanjkanje strokovnih delavk in delavcev ostaja pomemben izziv vzgojno-izobraževalnih sistemov. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino ocenjujejo, da je v šolskem letu 2025/2026 primanjkovalo skupno 3.611 učiteljev in vzgojiteljev, v to oceno pa so šteta tudi delovna mesta, ki jih zasedajo učitelji, ki opravijo več kot polovico ur brez ustrezne izobrazbe.

Kar 2256 učiteljev več kot polovico ur izvede brez ustrezne izobrazbe

"Ocenjujemo, da je v šolskem letu 2025/2026 primanjkovalo skupno 3.611 učiteljev in vzgojiteljev, od tega 1.846 učiteljev v osnovnih šolah in 460 učiteljev v srednjih šolah. V to oceno so šteta tudi delovna mesta, ki jih zasedajo učitelji, ki opravijo več kot polovico ur brez ustrezne izobrazbe," na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino opisujejo stanje v šolstvu.

Največji primanjkljaj učiteljev je pri naravoslovnih predmetih, v srednjih šolah pa pri strokovno tehničnih predmetih. Po podatkih Analize pomanjkanja vzgojiteljev in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev ter drugih strokovnih delavk in delavcev v vzgoji in izobraževanju iz maja 2026 je največ šol, kar 155, poročalo o ponavljanju razpisa za matematiko, med njimi 126 osnovnih šol in 27 srednjih šol, drugo mesto zaseda fizika.

Skupaj število učiteljic in učiteljev, ki več kot polovico ur ali vse ure poučevanja izvedejo brez ustrezne izobrazbe,  po oceni za šolsko leto 2025/2026 znaša 2.256, od tega v osnovni šoli 1172,  v srednji pa 373.

 

[[image_1_article_92361]]

Deleži nezasedenih delovnih mest se po regijah gibljejo od 0,1 % do 2,5 % glede na vsa vzgojiteljska in učiteljska delovna mesta v vrtcih in osnovnih šolah, ki so sodelovali v poročanju. Najnižji delež je v podravski regiji (0,5 %), najvišji pa v posavski regiji (2,5 %). V osnovnih šolah je delež učiteljic in učiteljev, ki večino ur ali vse ure, ki jih poučujejo, izvajajo brez ustrezne izobrazbe, najvišji v zasavski regiji (18,7 %) in primorsko-notranjski regiji (16,6 %).

Učiteljski poklic kljub dvigu plač za mlade ostaja neprivlačen

Enega izmed dejavnikov, ki vplivajo na razpoložljivost učiteljic in učiteljev, predstavlja tudi demografska struktura, saj se z upokojevanjem zmanjšuje obseg razpoložljive delovne sile. "V šolah je zaznana določena neskladnost v starostni strukturi učiteljic in učiteljev, pri čemer je delež starejših učiteljic in učiteljev višji kot delež mlajših," pojasnjujejo na ministrstvu. 

Kljub dvigu plač, ki ga je prinesla reforma plačnega sistema v javnem sektorju, očitno učiteljski poklic za mlade ostaja relativno neprivlačen, predvsem zaradi družbenih razmerij ter delovnega okolja, v katerem učitelji poučujejo. 

"Slovenija potrebuje več dobrih učiteljev, zlasti na področjih matematike, fizike, kemije, računalništva, tehnike in tujih jezikov," menijo na ministrstvu.

Na ministrstvu so mnenja, da diplomirani matematik, fizik, računalničar, jezikoslovec ali drug ustrezno usposobljen predmetni strokovnjak ne sme biti trajno izključen iz učiteljskega poklica zgolj zato, ker ni končal klasičnega pedagoškega študijskega programa. "Zato bomo odprli dostop do učiteljskega poklica. V ta namen bomo vzpostavili alternativno pot v učiteljski poklic s pomočjo mikrodokazil," pojasnjujejo.

Ta pot bo vključevala pedagoško-psihološko izobraževanje, predmetno didaktiko, vodenje razreda, mentorirano praktično usposabljanje in preverjanje dejanske sposobnosti poučevanja, razložijo na ministrstvu. "To ne pomeni znižanja pogojev za učiteljski poklic, pač pa odprtje več poti do istega visokega standarda," dodajajo.

Na ministrstvu so že pred časom uvedli ukrepe za preprečevanje kadrovske stiske

Na novinarski konferenci, ki je potekala 8. septembra, je minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević napovedal celovito reformo slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja, ki, med drugim, vključuje tudi pripravo prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo. 

Na ministrstvu so z namenom preprečevanja pomanjkanja učiteljev in drugih strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja že pred časom uvedli nekatere ukrepe za preprečevanje kadrovske stiske. Med njih spadajo ukrepi, namenjeni kontinuiranemu štipendiranju vpisanih v pedagoške študijske programe, tako je bilo v preteklem študijskem letu razpisanih 200, podeljenih pa 169 štipendij v mesečni višini 300 evrov.

Uvedli so tudi ukrepe za krepitev sistema študijskih programov za izpopolnjevanje, ki zagotavljajo alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječih pedagoških kadrov.

Ministrstvo tako vsako leto zagotavlja sofinanciranje tovrstnega izobraževanja z javnim razpisom študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v posameznem študijskem letu. V študijskem letu 2026/2027 je, tako kot v prejšnjem, razpisanih 1.250.000 evrov, predvideno pa je subvencioniranje šolnine v višini 100 odstotkov.

[[image_2_article_92361]]

Uvedli so tudi ukrepe, s katerimi se posega v regulacijo poklica, in s tem zagotavlja smiselna in vsebinsko nadzorovana širitev izobrazbenih pogojev in s tem večja zaposljivost diplomantov. "Bolonjska prenova visokega šolstva je namreč sprožila razvoj novih študijskih programov, ki bi potencialno v okviru določil izobraževalnih programov lahko bili ustrezni za učitelje nekaterih predmetov, na primer: diplomant arhitekture za učitelja tehnike in tehnologije v osnovni šoli," pojasnjujejo. 

Leta 2023 je bila tudi v ta namen uveljavljena sprememba in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki zagotavlja jasno pristojnost strokovnih svetov na področju vzgoje in izobraževanja pri določanju strokovnih izhodišč ter krajši postopek, kontinuirano pa se pripravljajo ustrezne dopolnitve podzakonskih predpisov, ki urejajo izobrazbene pogoje strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. S spremembo zakona se je postopek poenostavil in časovno skrajšal z ukinjenim dvojnim potrjevanjem. 

"Kljub omejevanju finančnih sredstev je bilo v šolskem letu 2022/2023 ponovno uspešno vzpostavljeno sistemsko izvajanje pripravništva za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja, v tem trenutku s še zagotovljeno kontinuiteto, za katerega je značilno podporno in postopno uvajalno obdobje z zagotovljenim mentorstvom, uvajalno obdobje pa kontinuirano spremlja tudi vodstveno osebje."

Avgusta 2025 je stopil v veljavo pravilnik, ki ureja napredovanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev v nazive, uvedli pa so že tudi ukrepe, s katerimi je bil zakonsko fleksibilneje urejen smiseln in v okviru zagotavljanja kakovosti sistemsko nadzorovan postopek zaposlovanja na področju vzgoje in izobraževanja, da bi spodbudili potencialne strokovne sodelavce z delovnimi izkušnjami na specifičnih področjih dela, ki jih je še posebej težko motivirati za zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja.

Kot pomembne uvedene ukrepe na ministrstvu še navajajo alternativne poti do strokovnega izpita oziroma do poklicne kvalifikacije na področju vzgoje in izobraževanja, ki zagotavljajo hitrejši in učinkovitejši vstop v poklic, ne da bi ob tem znižali kvalitativne standarde, spodbujanje lokalnih skupnosti k prednostnemu dodeljevanju neprofitnih stanovanj učiteljem začetnikom, krepitev kontinuirane in ustrezno strukturirane promocije učiteljskega poklica ter ukrepi, vključeni v pripravo projektov, financiranih iz evropskih kohezijskih sredstev v obstoječi in prihajajoči perspektivi.