Letališče Edvarda Rusjana Maribor ima infrastrukturo mednarodnega letališča, vendar že leta nima redne potniške povezave. Trenutno ga upravlja državna družba DRI, ki ima z državo pogodbo sklenjeno do konca leta 2026. Vmes je letališče prizadela še obsežna škoda zaradi neurja s točo, zaradi katere je bil potniški promet omejen.

Država za letališče že vrsto let neuspešno išče koncesionarja, državni prostorski načrt, ki bi omogočil postavitev hangarjev ter podaljšanje letališke steze in dostop do nje še vedno ni sprejet. Glede uporabe nekaterih zasebnih zemljišč ob letališču se dogovarjajo z lastniki - torej z nekdanjimi kitajskimi najemniki letališča. 

Z vprašanji, ki se nanašajo na prihodnost letališča, smo se obrnili na pristojno ministrstvo za infrastrukturo in energetiko. 

[[image_1_article_92127]]

Kakšna je po vaši oceni realna prihodnost Letališča Edvarda Rusjana Maribor? Ali ga še vedno vidite kot prihodnje potniško letališče ali se bo njegov poudarek preusmeril v cargo, logistiko, generalno in vojaško letalstvo?

Trenutne aktivnosti ministrstva so usmerjene predvsem v sanacijo letališke infrastrukture po neurju s točo ter v pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za območje Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Sprejem DPN bo pomemben korak pri zagotavljanju dolgoročnih prostorskih pogojev za nadaljnji razvoj letališča.

Prihodnosti letališča ne vidimo nujno zgolj v eni vrsti letalskega prometa oziroma dejavnosti. Prostorske in infrastrukturne možnosti omogočajo razvoj različnih segmentov, od potniškega prometa do tovornega prometa, logistike, splošnega letalstva in drugih z letalstvom povezanih dejavnosti.

Namen nadaljnjih aktivnosti je zato ohraniti in ustvariti pogoje, ki bodo omogočali razvoj različnih dejavnosti glede na dejanske potrebe in priložnosti. Kakšen bo njihov obseg in razmerje med posameznimi segmenti, bo odvisno tudi od tržnega interesa, povpraševanja ter interesa letalskih prevoznikov, investitorjev in drugih potencialnih partnerjev. Zato bi bilo v tej fazi preuranjeno prihodnji razvoj letališča omejiti zgolj na posamezen segment oziroma izključiti možnost ponovne krepitve potniškega prometa.

Kaj se bo z letališčem zgodilo po izteku sedanje pogodbe DRI konec leta 2026? Ali je že določen model prihodnjega upravljanja in kdaj bo znano, kdo bo letališče upravljal dolgoročno?

Dokončna odločitev glede modela upravljanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor po izteku sedanje pogodbe z DRI konec leta 2026 še ni sprejeta. Na ministrstvu preučujemo različne možnosti za zagotovitev nadaljnjega upravljanja letališča, med njimi tudi možnost podaljšanja obstoječega pogodbenega razmerja za obdobje štirih let.

V tem obdobju bi se lahko zaključile ključne aktivnosti, povezane z dolgoročno prostorsko in razvojno ureditvijo letališča, zlasti postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN). Na tej podlagi bo mogoče sprejeti tudi ustrezne dolgoročne odločitve glede nadaljnjega razvoja in modela upravljanja letališča. Ker postopki in usklajevanja še potekajo, v tem trenutku še ni mogoče dokončno napovedati, kdo bo letališče upravljal dolgoročno. O nadaljnjem modelu upravljanja bo odločeno pravočasno, ob upoštevanju razvojnih, prostorskih, finančnih in drugih relevantnih vidikov. 

Ali menite, da je mogoče v Mariboru ponovno vzpostaviti redne potniške linije, in katere destinacije oziroma letalske družbe bi bile po vaši oceni realne?  Ali je morda DRI v zadnjem letu vodil konkretne pogovore s potencialnimi letalskimi prevozniki ali investitorji?

Trenutno je obratovalno dovoljenje upravljavca LJMB omejeno (zaradi sanacije po ujmi leta 2024), zato mednarodni redni zračni prevoz potnikov na Letališču Edvarda Rusjana Maribor ne more potekati v celoti. Naloga upravljavca (katerega koli) mednarodnega javnega letališča je, da skrbi in vodi poslovne pogovore z letalskimi prevozniki.

Koliko javnega denarja bo država potrebovala za normalizacijo in nadaljnji razvoj letališča v naslednjih petih letih? Kakšen bi bil strošek, če bi želeli ponovno vzpostaviti resnejši potniški promet?

Na podlagi trenutno znanih stroškov in ocen ter predvidenih nujnih investicij je bila pripravljena okvirna projekcija potrebnih sredstev za prihodnja leta. Ker gre za delovno oceno, ki je odvisna tudi od nadaljnjih odločitev glede razvojnega modela letališča, dinamike investicij in razpoložljivih proračunskih možnosti, v tem trenutku ni mogoče podati dokončne ocene potrebnih javnih sredstev za naslednjih pet let. Zato bi bilo navajanje skupnega petletnega zneska v tej fazi preuranjeno.

Sredstva za posamezne aktivnosti in investicije se zagotavljajo oziroma načrtujejo v okviru veljavnih proračunskih dokumentov in skladno s proračunskimi možnostmi. Tudi stroška ponovne vzpostavitve obsežnejšega potniškega prometa v tej fazi ni mogoče enoznačno opredeliti. Ta bi bil odvisen predvsem od konkretnega modela razvoja letališča, obsega in vrste letalskih povezav, interesa letalskih prevoznikov ter morebitnih ukrepov za spodbujanje letalske povezljivosti, ki morajo biti skladni tudi z veljavnimi pravili EU.