Vožnja z modrimi lučmi in zvočnimi signali je eden najbolj vidnih delov policijskega dela, vendar se za nekajminutnim nujnim posredovanjem skrivajo ure usposabljanja, med katerimi policisti v nadzorovanem okolju vadijo odzive na položaje, ki se lahko na javni cesti pojavijo povsem nepričakovano. To so lahko bodisi nenadna ovira, zdrs zadnjega dela vozila, izguba oprijema na mokri podlagi ali zaviranje pred ovinkom pri večji hitrosti, pri čemer gre za situacije in trenutke, v katerih ni časa za napačne odločitve.
Policija zato v okviru Sklada za notranjo varnost organizira tudi posebna usposabljanja varne vožnje, prilagojena zahtevam policijskega dela. Čeprav so osnovna pravila obvladovanja avtomobila enaka za vse voznike, so okoliščine, v katerih morajo voziti policisti, precej drugačne. Med nujno vožnjo se morajo hitro prebijati skozi promet, hkrati spremljati dogajanje okoli sebe ter ves čas upoštevati, da drugi vozniki njihovega prihoda morda niso pravočasno opazili ali pa se bodo ob zvoku sirene odzvali nepredvidljivo.
»Slovenska policija v okviru Sklada za notranjo varnost organizira različna usposabljanja policistov, med katerimi je za naše delo izredno pomembno tudi usposabljanje varne vožnje. Takšne tečaje opravljajo tudi drugi vozniki, vendar je naša oblika usposabljanja na višji zahtevnostni ravni, saj moramo v primerih, ko rešujemo življenja ali premoženje, včasih voziti hitro,« pojasnjuje Robi Ribič, višji kriminalistični inšpektor specialist v Upravi kriminalistične policije.
[[image_1_article_90428]]
Kot poudarja, hitrejša vožnja ne sme pomeniti, da se tveganje preprosto prenese na druge ljudi na cesti. »Da lahko vozimo hitro, moramo biti usposobljeni tako, da ne ogrožamo drugih udeležencev v prometu. Tečaj je prilagojen hitri vožnji in vožnji v nevarnih razmerah, njegov cilj pa je, da varno prispemo na kraj dogodka, ne da bi poškodovali sebe ali kogarkoli drugega. Takšna usposabljanja izvajamo redno, vsako leto, in jih bomo nadaljevali tudi v prihodnje,« dodaja Ribič.
Napake lahko preizkusijo tam, kjer njihove posledice niso usodne
Usposabljanja potekajo v okolju, kjer je mogoče nevarne prometne situacije ustvariti načrtovano in pod nadzorom inštruktorjev. AMZS Center varne vožnje na Vranskem, ki je svoja vrata odprl leta 2008, ima devet vadbenih modulov z različnimi tipi površin, ovinkov in tehničnih naprav, s katerimi je mogoče simulirati izgubo oprijema, nenadno oviro ali vožnjo skozi stoječo vodo.
Na drsečih površinah policisti preizkusijo, kaj se zgodi, ko vozilo začne zanašati, in vadijo pravilno reakcijo, s katero ga lahko ponovno stabilizirajo. Hidravlična plošča lahko zadnji del avtomobila nenadoma potisne vstran, vodne ovire pa voznika prisilijo v hitro odločitev, ali bo zaviral, se umaknil oziroma oba manevra ustrezno povezal.
Pomemben del usposabljanja je zaviranje v sili pri različnih hitrostih, saj voznik šele ob praktični izkušnji zares začuti, kako močno se zavorna pot podaljša na mokri ali spolzki podlagi. Na posebej urejenem delu poligona lahko preverijo tudi pojav t.i. splavanja vozila, ko pnevmatike zaradi plasti vode izgubijo stik s cestiščem, kar je pri večji hitrosti lahko še posebej nevarno.
V ovinkih vadijo odzivanje ob podkrmarjenju in prekrmarjenju, torej takrat, ko začne iz smeri drseti sprednji ali zadnji del avtomobila. Ob tem spoznavajo tudi meje elektronskih varnostnih sistemov, kot so sistem proti blokiranju koles, nadzor zdrsa in elektronski program stabilnosti, ki vozniku lahko pomagajo, ne morejo pa nadomestiti pravilne hitrosti ter pravočasne reakcije.
[[image_2_article_90428]]
Pri nujni vožnji mora voznik razmišljati nekaj korakov naprej
Posebnost policijskega usposabljanja ni samo v višjih hitrostih, temveč predvsem v povezovanju vozniške tehnike s pravilnim predvidevanjem. Policist mora pogled usmerjati daleč pred vozilo, spremljati robove ceste, križišča in stranske ulice ter že vnaprej ocenjevati, iz katere smeri bi lahko prišla nevarnost.
Ob vključeni svetlobni in zvočni signalizaciji ima policijsko vozilo določene prednosti, vendar to ne pomeni, da lahko voznik računa na popolnoma prazno pot. Nekdo lahko pred njim nenadoma zavira, drugi voznik se v želji, da bi se umaknil, premakne v napačno smer, pešec pa policijskega vozila zaradi slušalk ali hrupa v okolici sploh ne zazna. Prav zato je poleg tehničnega obvladovanja avtomobila pomembna sposobnost hitrega presojanja, kdaj je mogoče voziti hitreje in kdaj je treba kljub nujnosti zmanjšati hitrost.
Na poligonu se takšne situacije razdelijo na posamezne elemente, ki jih lahko vozniki večkrat ponovijo. Napačna reakcija tako postane izkušnja, iz katere se je mogoče nekaj naučiti, ne pa dogodek z morebitnimi posledicami za druge udeležence v prometu. Inštruktorji pri tem spremljajo položaj voznika za volanom, način zaviranja in krmiljenja ter njegovo usmerjanje pogleda, saj lahko že majhna napaka vpliva na to, ali bo vozilo ostalo v začrtani smeri.
Redna vadba kot del pripravljenosti policistov
Vozniške spretnosti niso nekaj, kar bi policist pridobil enkrat in jih nato brez vaje ohranil skozi celotno poklicno pot. Vozila se spreminjajo, v njih je vse več elektronskih pripomočkov, promet pa postaja gostejši. Tudi voznikovi odzivi se lahko brez rednega ponavljanja poslabšajo, zlasti v položajih, ki se v običajni vožnji pojavijo redko.
Prav zato Policija usposabljanja izvaja redno, pri čemer pa je usposabljanje varne vožnje, ki ga omogočajo prav evropska sredstva, le eno izmed številnih strokovnih izobraževanj, s katerimi Policija ohranja pripravljenost svojih pripadnikov.
Kako poteka posebno usposabljanje policistov ter s katerimi simulacijami se pripravljajo na zahtevne situacije med nujno vožnjo, si oglejte v spodnjem videoposnetku.
