Takšen pristop omogoča ohranjanje zdravih jat brez preventivne uporabe antibiotikov in pomembno prispeva k varni pridelavi hrane ter odgovorni rabi protimikrobnih zdravil.

»Reja brez preventivne uporabe antibiotikov pomeni, da se antibiotikov živalim ne daje rutinsko, ko so še zdrave, na primer preventivno prek vode. Uporabijo se le, kadar je to zaradi bolezni res potrebno, na podlagi veterinarske diagnoze in v skladu z veljavno zakonodajo,« pojasnjuje Tereza Korez, direktorica Veterinarske ambulante Perutnine Ptuj.

[[image_1_article_92226]]

Oznaka »Vzrejeno brez antibiotikov« to tudi garantira

Antibiotiki niso sredstvo za preprečevanje bolezni pri zdravih živalih, temveč zdravilo, ki se uporablja izključno takrat, ko je to veterinarsko utemeljeno in potrebno za zdravljenje.

V Perutnini Ptuj temu načelu dosledno sledijo tudi v praksi, posebno zagotovilo za potrošnike pa predstavljajo izdelki z oznako »Vzrejeno brez antibiotikov«.

»Kupci izdelkov Perutnine Ptuj z oznako Vzrejeno brez antibiotikov so lahko brez skrbi. Takšni piščanci v nobeni fazi reje niso prejeli antibiotikov. Če izdelek te oznake nima, lahko pomeni, da je bila žival med rejo zdravljena z antibiotiki, vendar vedno ob doslednem upoštevanju karence. To pomeni, da je od zadnjega zdravljenja do prihoda mesa na trg pretekel predpisan čas, v katerem se zdravilo izloči iz organizma, zato so izdelki popolnoma varni za prehrano ljudi,« poudarja Korez.

Zdravje živali se začne pri preprečevanju bolezni

V Perutnini Ptuj verjamemo, da je najboljše zdravljenje preprečevanje bolezni, zato zdravje živali temelji na celovitem pristopu, ki vključuje stroge biovarnostne ukrepe, ustrezne pogoje reje, kakovostno prehrano, dodatke za zdravo črevesje in stalno spremljanje zdravstvenega stanja živali.

Med ključnimi biovarnostnimi ukrepi so dosledno čiščenje in razkuževanje objektov, nadzorovan vstop v hleve, uporaba zaščitnih oblačil in obutve, preprečevanje vnosa škodljivcev in skrb za čistočo opreme. Pomembno je tudi načelo »vse noter – vse ven«, pri katerem se po zaključku posameznega turnusa hlev temeljito očisti, razkuži in pripravi na novo jato.

A to še zdaleč ni vse. Potrebno je zagotoviti tudi primerne pogoje reje – ustrezno temperaturo, prezračevanje, vlago, osvetlitev in gostoto naselitve – ter kakovostno krmo in pitno vodo, del preventivnega programa pa so tudi cepljenja proti določenim boleznim in vsakodnevno spremljanje zdravstvenega stanja živali.

»Zdravih jat ne zagotavlja en sam ukrep. Gre za skupek številnih dejavnikov – od biovarnosti in kakovostne reje do ustrezne prehrane, cepljenj in nenehnega spremljanja zdravstvenega stanja živali. Ko vse to deluje usklajeno, je tveganje za pojav bolezni bistveno manjše,« pojasnjuje Tereza Korez.

Antibiotiki so zadnja možnost, ne prva rešitev

Pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja živali ima Veterinarska ambulanta Perutnine Ptuj, ki skupaj zaposluje 16 veterinarjev in veterinarskih tehnikov, ki spremljajo zdravstveno stanje jat skozi celoten proces reje. Veterinarji postavljajo diagnoze, presojajo potrebo po zdravljenju ter določijo najprimernejši način zdravljenja le takrat, ko je to res potrebno.

Ob tem izberejo ustrezen antibiotik, določijo pravilen odmerek in trajanje zdravljenja ter nadzorujejo spoštovanje vseh zakonskih zahtev, vključno s karenco. Hkrati spremljajo zdravstvene trende na farmah in skupaj z rejci uvajajo preventivne ukrepe, ki zmanjšujejo potrebo po zdravljenju.

»Naloga veterinarske službe ni le zdravljenje živali. Še pomembnejša je preventiva – spremljanje zdravstvenega stanja, zgodnje prepoznavanje morebitnih tveganj ter svetovanje rejcem pri izvajanju biovarnostnih ukrepov. Naš cilj je, da antibiotiki ostanejo zadnja možnost, ne prva rešitev,« poudarja Korez.

Dobrobit živali je temelj njihovega zdravja

V Perutnini Ptuj veliko pozornosti namenjajo dobrobiti živali. Ta ni pomembna le z vidika odgovorne reje, temveč neposredno vpliva tudi na njihovo zdravstveno stanje.

Prenatrpanost, neustrezna temperatura, slabo prezračevanje, mokra stelja ali nepravilno ravnanje lahko povzročijo več stresa, poškodb in bolezni. Kadar pa imajo živali primerne pogoje za rast in razvoj, je njihov imunski sistem močnejši, tveganje za okužbe pa bistveno manjše.

»Dobrobit živali ni pomembna le z etičnega vidika. Živali, ki živijo v primernih pogojih in so manj izpostavljene stresu, imajo boljšo naravno odpornost. Posledično je manj bolezni, manj potrebe po zdravljenju in tudi manj potrebe po uporabi antibiotikov,« pojasnjuje Tereza Korez.

[[image_2_article_92226]]

Odgovorna uporaba antibiotikov je odgovornost do družbe

Odgovorna uporaba antibiotikov presega okvire živinoreje. Gre za pomemben prispevek k varovanju javnega zdravja, saj prekomerna ali nepravilna uporaba antibiotikov povečuje tveganje za razvoj odpornih bakterij, zaradi katerih je zdravljenje okužb pri ljudeh in živalih vse zahtevnejše.

Zato v Perutnini Ptuj antibiotike uporabljajo premišljeno, izključno pod veterinarskim nadzorom in le takrat, ko je to zaradi zdravja živali nujno potrebno. Takšen pristop zagotavlja varnost živil ter pomaga ohranjati učinkovitost antibiotikov tudi za prihodnje generacije. Dosledno izvajanje preventivnih ukrepov in odgovoren pristop k zdravljenju sta se odrazila tudi v občutnem zmanjšanju uporabe antibiotikov – med letoma 2019 in 2025 se je njihova uporaba v Perutnini Ptuj zmanjšala za skoraj 74 odstotkov.

»Odgovorna uporaba antibiotikov je ena najpomembnejših nalog sodobne živinoreje. S tem ne skrbimo le za zdravje živali in varnost hrane, temveč prispevamo tudi k zmanjševanju protimikrobne odpornosti in ohranjanju učinkovitosti antibiotikov za prihodnost,« sklene Tereza Korez, direktorica Veterinarske ambulante Perutnine Ptuj.

V Perutnini Ptuj verjamejo, da kakovostna perutnina nastaja predvsem z znanjem, odgovornostjo in preventivo. S strokovnim veterinarskim nadzorom, visokimi biovarnostnimi standardi, skrbjo za dobrobit živali ter odgovorno uporabo antibiotikov zagotavljajo varno, kakovostno in zaupanja vredno perutninsko meso za potrošnike.