Kot uvodoma pojasni sogovornica, jo je v mesto ob Dravi pripeljala ljubezen. "Nikoli nisem mislila, da se bom preselila, sploh ne iz Beograda, ker mi tamkajšnji tempo zelo ustreza. Ko sem prišla sem, v malo drugačno okolje in drugačen ritem življenja, sem se umirila, ampak še vedno vanj vnašam nekaj svojega beograjskega tempa," se pošali.

Na Maribor se je, kot sama pravi, navadila presenetljivo hitro. "Zdi se mi, da mi je v nekem trenutku prav tega mirnega življenja primanjkovalo," pove. "Ko so se odprle nove priložnosti, se je odprla tudi pot, ki me je pripeljala do tega, da sem si tu ustvarila svoje življenje." Je pa Iva sicer po izobrazbi ekonomistka, usmerjena v marketing, vendar jo je pot že v srednji šoli zanesla v gostinstvo. "V gostinstvo sem prišla po naključju, ostala pa sem zaradi vsakodnevnega stika z ljudmi," pojasni in ob tem doda, da ji to zelo ustreza, ker je vsak dan drugačen in ni nobene stalnice.

Kljub začetnim izzivom se Iva v Mariboru počuti sprejeto

Začetki v novem okolju pa za Ivo niso bili vedno enostavni, še posebej, ko je opazila, kako drugače se mariborska publika odziva na dogodke, v katere je vlagala veliko truda. "Zelo me je potrlo," nam prizna. "Zdaj to že razumem in sem si to vzela kot izziv. Ko vidim, da so gostje čez noč navdušeni, sem vesela. To opazim tudi po odzivih na družbenih omrežjih, tudi kadar se mi je večer sam po sebi zdel povprečen," doda.

Kljub določenim izzivom se sogovornica v Mariboru počuti sprejeto. "Od začetka sem se trudila prilagoditi, in mislim, da so vsi, ki se trudijo prilagoditi, tudi sprejeti," pokomentira in doda, da ji je pri tem precej pomagalo tudi to, da je slovenščina jeziku, ki ga govori doma, precej podobna, pa čeprav ne vedno v njeno korist. "Nekatere identične besede pomenijo nekaj popolnoma drugega, kar me je sprva motilo," se nasmehne. Presenetljivo pa se jezika ni nikoli učila v šoli ali na jezikovnih tečajih. "Slovenščine se nisem učila v šoli, ampak samo iz dela, iz gostinstva in pogovora z ljudmi," pojasni in doda, da so v Niagari od začetka spodbujali samo slovenščino, čeprav je bila, kot sama pove, njena "sprva zelo slaba".

Zgodba, kako je pristala v Niagari, se je začela povsem naključno

"Prvič, ko sem prišla v Niagaro kot gostja, mi je bilo skoraj čudno, da ljudje na zabavi uživajo ob glasbi, ki jo pri nas poslušamo že leta. Šele skozi delo pa sem dejansko razumela, da gre za drugačen način zabave. Ljudje tukaj drugače gledajo na nočno življenje in drugače ustvarjajo dogodke," pojasni sogovornica.

Ko je slišala za odprto delovno mesto vodje nočne izmene, se je prijavila, saj je v Beogradu že vodila eno od restavracij. Sledilo je zahtevno leto in pol, v katerem je hkrati vodila nočno izmeno in skrbela za marketing kluba. "To je bilo zelo izzivno obdobje mojega življenja," priznava.

"Ko delaš z veliko ekipo, je ključno, da si sam s sabo v ravnovesju, šele takrat lahko dobro sodeluješ z drugimi. Če imaš ti slab dan, ga bo imela kmalu cela ekipa."

Njen delovnik ob vikendih je bil, kot nam pojasni, naporen. Skrbela je za pripravo lokala, usklajevanje z DJ-ji in celo za komunikacijo z varnostniki prek "skrivnostnih" znakov, s katerimi so med gnečo spremljali dogajanje v klubu. Danes se je vlogi vodje nočne izmene sicer odpovedala, a ostaja vodja marketinga.

Prenasičena publika in manjkajoči dolgoročni koncepti

Iva v pogovoru primerja mariborsko in beograjsko publiko in razlike so, po njenih besedah, precejšnje. "V Beogradu je ljudi lahko navdušiti nad stvarmi. Tukaj pa, tudi če jim nekaj res dobro predstaviš, je odziv pogosto: 'to smo že videli'," pove iskreno. Vzrok vidi predvsem v prenasičenosti z informacijami: "Zadnjič sem prebrala, da ima povprečen človek na dan tudi do 36 tisoč odločitev. Mislim, da je čas, v katerem živimo, preprosto prezasičen z informacijami in to je za mariborske gostince velik izziv."

"Živimo v letu 2026 in tople vode si res ne moremo več izmišljevati."

Kljub temu je sogovornica prepričana, da mestu ne manjka klubov ali kakovostnega programa, temveč dolgoročni koncepti druženja. Kot zgled navaja Festival Lent. "Opazila sem, da se v Mariboru vedno čaka na Festival Lent ali na december, da bi se v mestu sploh kaj dogajalo. Manjkajo dolgoročni koncepti. Pa to ne rabi biti festival, lahko je le koncept zabave, ki traja skozi celo sezono. Zakaj ne bi nečesa podobnega postavili aprila, ko je vreme lepo in Maribor zares zacveti," se sprašuje. Kot primer dobre prakse omenja poletne dnevne zabave, ki so priljubljene v Beogradu.

"Definitivno bom ostala v Mariboru"

Njena vizija za Niagaro, ki je v Mariboru prisotna že 30 let, zato vključuje prav to - dopolnitev nočnega programa z rednimi dnevnimi dogodki. "Niagara je znana predvsem po nočnih dogodkih, čeprav ponuja veliko tudi čez dan," pove in ob tem doda, da je prepričana, da bi redna dnevna zabava zaokrožila celotno zgodbo kluba.

"Sigurna sem, da bi to odločitev [selitev v Maribor] ponovila. Spoznala sem samo sebe na povsem drugačen način. Tukaj nisem imela nikogar, zato sem se za vsako malenkost, pa naj gre za življenje ali službo, morala znajti sama."

Iva pa ne dvomi niti o svoji prihodnosti v Mariboru. "Definitivno bom ostala v Mariboru. Upam, da z uspešno marketinško agencijo in zagotovo v Niagari," meni. "Čustveno sem se navezala na Niagaro, predvsem zaradi človeških odnosov v ekipi, ki so se od začetka izoblikovali," zaključi.