V starih časih, še preden so postali priljubljena tema shrljivih filmov in zgodb, so ljudje prikazovanje duhov jemali precej bolj resno. Že stoletja so pripovedovali o pokojnikih, ki bi se naj vračali med žive, ter o raznih nenavadnih zvokih in videnjih v starih stavbah, predvsem gradovih. Eden bolj poznanih in zanimivih primerov vodi na graščino Novi dvor v Radečah, piše Slo24.

Včasih so na dvorcu strašili duhovi, danes tam domuje poboljševalnica

Dvorec Novi dvor (nemško Weichselstein) v Radečah je naslednik dvora, omenjenega leta 1458. Ima še delno ohranjen grajski park in je eden najbogatejših v Sloveniji. Do druge svetovne vojne je v njem bil ženski samostan, danes pa je v njem poboljševalni dom. O pogostih skrivnostnih dogodkih, ki so se na tem dvoru dogajali v preteklosti, pa je pisal tudi eden najpomembnejših kronistov 17. stoletja, Janez Vajkard Valvasor.

Januarja leta 1684 bi se naj na graščini začeli dogajati sila nenavadni dogodki. Med 15. in 25. januarjem bi se naj tam prikazoval duh nekdanje grajske gospodarice Marije Elizabete pl. Gallenberg, ki je bila takrat že približno dve desetletji mrtva. Njenega duha naj bi kot prva opazila grajska kuharica Ana, nenavadna prikazovanja pa so prestrašila tudi drugo služinčad, lokalne duhovnike in celo grajskega gospoda Sigmunda Viljema barona Cečkerja.

Dogodke so vzeli tako resno, da je nekaj mesecev za prvim opažanjem ljubljanska škofija na Novi dvor poslala posebno komisijo, ki je morala ugotoviti, ali se tam res dogaja kaj nadnaravnega, ali gre za prevaro.

Po preiskavi so se pojavili sumi, da bi v ozadju dogajanja lahko bila kuharica Ana, sumljivi pa so se jim zdeli tudi nekateri hlapci, ki bi naj z domnevnim duhom strašili grajska dekleta. Komisija na koncu ni sprejela jasne uradne razsodbe, ki bi dokončno potrdila ali zavrnila nadnaravno razlago, kljub temu pa so pred oltarjem sv. Antona Padovanskega dali brati kar trideset maš za dušo pokojne Marije Elizabete, da bi strašenje prenehalo. To naj bi bila zahteva pokojne grajske gospe, po opravljenih mašah pa naj bi njen duh prebivalce graščine končno prenehal nadlegovati.

Njuno sovraštvo ni ugasnilo niti po smrti

Radeče sicer niso edini slovenski kraj, kjer so se ohranile stoletja stare zgodbe o prikazovanjih duhov. V njih se pogosto pojavljajo graščaki, ki naj bi bili zaradi krivic, pohlepa ali drugih dejanj po smrti obsojeni na večno tavanje. Na god svete Barbare bi se naj tako na dvorišču gradu Mokrice pojavila topovska krogla, ki naj bi trikrat obkrožila grajski vodnjak.

Povezana bi naj bila z nekdanjo grajsko gospodarico, ki je, po ljudski pripovedi, zaradi neuslišane ljubezni skočila z grajskega stolpa.

Srhljiva zgodba prihaja tudi iz gradu Rajhenburg v Brestanici, tam bi naj nekoč živela brata, ki sta se med seboj tako sovražila, da sta se nekega dne istočasno zagledala skozi okni in drug proti drugemu ustrelila. Njuni prestreljeni lobanji naj bi pozneje hranili v posebni sobi, ko so ju obrnili eno proti drugi, pa naj bi se v prostoru zaslišalo močno šumenje in prasketanje, saj njuno sovraštvo ni ugasnilo niti po smrti. 

Še ena zgodba, ki požene kri po žilah, pa prihaja z gradu Luknja pri Novem mestu, ki stoji na precej odmaknjenem območju nad izvirom Prečne. Po poti med nekdanjim gradom in pristavo bi naj ponoči vozila velika črna kočija, v kateri naj bi bil brezglavi duh nekdanjega lastnika Jelovška pl. Fichtenaua, ljudske pripovedi o prikazovanju duhov povzema Slo24.