Cene električne energije in zemeljskega plina so na borzah občutno višje kot pred začetkom zadnjih pretresov na energetskih trgih. Veliki industrijski porabniki rast že občutijo, precej drugače pa je pri gospodinjstvih, kjer se spremembe borznih cen na položnicah praviloma pokažejo z zamikom.

Razlog je v tem, da imajo gospodinjstva in mali poslovni odjemalci večinoma sklenjene pogodbe s fiksnimi oziroma vnaprej določenimi cenami, dobavitelji pa energijo zanje kupujejo postopoma in tudi več let vnaprej. Tako so odjemalci precej bolje zaščiteni pred kratkotrajnimi šoki na energetskih trgih.

Cene plina in elektrike občutno višje

Cena zemeljskega plina za prihajajočo zimsko sezono je po podatkih, ki jih navaja Forbes Slovenija, več kot enkrat višja kot v enakem obdobju lani, medtem ko so se cene elektrike v Nemčiji zvišale za približno 50 odstotkov.

Na rast cen vpliva več dejavnikov. Pri elektriki imajo pomembno vlogo razpoložljivost obnovljivih virov, poraba in cena plina. Ko je sonca in vetra veliko, so lahko cene elektrike zelo nizke, v obdobjih manjše proizvodnje iz obnovljivih virov pa ceno pogosto določajo plinske elektrarne. Pozimi so cene praviloma višje tudi zaradi večje porabe in manj sončne energije. Pri plinu pa so razmere še bolj občutljive. Zaradi težav z dobavami utekočinjenega zemeljskega plina in večjega tekmovanja med evropskimi in azijskimi kupci so se cene zvišale, evropska skladišča pa so trenutno slabše napolnjena kot običajno.

Bo mrzla zima pomenila še dražjo energijo?

Evropska komisija za zdaj neposredne nevarnosti za oskrbo s plinom ne vidi, a strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko hladnejša zima ali dodatne geopolitične napetosti cene še zvišale. Na pristojnem ministrstvu ocenjujejo, da so trenutne cene plina okoli 60 evrov za megavatno uro postale nov splošni cenovni nivo, pri čemer pozimi pričakujejo nekoliko višje cene, ne pa nujno novih velikih skokov.

Gospodinjstva dviga še ne bodo občutila takoj

Čeprav se borzne cene višajo, to še ne pomeni, da bodo gospodinjstva že prihodnji mesec prejela občutno višje račune. Končna cena elektrike ali plina je namreč sestavljena iz več delov. Energija predstavlja le del položnice, preostanek pa sestavljajo omrežnina, davki, dajatve in marža dobavitelja. Pri elektriki energija predstavlja približno polovico končnega računa. Veliko je odvisno tudi od tega, kdaj je dobavitelj energijo kupil oziroma zakupil. Tisti, ki so si cene zagotovili vnaprej, so trenutno praviloma v precej boljšem položaju od tistih, ki energijo kupujejo sproti.

Dva dobavitelja želita podražitev plina

Za gospodinjstva je pomembno tudi to, da dobavitelji cen za določene skupine odjemalcev ne morejo zvišati povsem prosto. Na ministrstvu so že konec aprila prejeli vlogi dveh plinskih dobaviteljev za zvišanje cen. Gre za Istrabenz Plini in Plinarno Maribor. Vlada o njunih vlogah še ni odločala, višina predlaganih podražitev pa ni znana, saj je dokumentacija označena kot poslovna skrivnost.

Petrol in Gen-I medtem za zdaj ne napovedujeta konkretnih sprememb cenikov, Energetika Ljubljana pa je sporočila, da v letošnjem in prihodnjem letu trenutno ne načrtuje sprememb maloprodajnih cen za gospodinjstva.

Ključna bo jesen

Če bo do sprememb cen prišlo, jih je mogoče pričakovati predvsem jeseni, pred začetkom ogrevalne sezone, ali z novim letom. Za zdaj torej ni mogoče z gotovostjo trditi, da bodo položnice gospodinjstev dražje, jasno pa je, da so razmere na energetskih trgih precej manj ugodne kot pred nekaj meseci.

Na ministrstvu za zdaj ne načrtujejo dodatnih ukrepov za omejevanje cen energije. Opozarjajo, da vsak državni poseg pomeni tudi strošek za proračun, zato bi bilo morebitno novo omejevanje cen povezano z dodatnimi javnofinančnimi obremenitvami.