V Vinagovo klet so obiskovalci 3. Podzemnega vinskega festivala sicer vstopili z idejo, da bodo 30 vinarjev, razporejenih po njenih obsežnih podzemnih prostorih, obiskovali kolikor toliko sistematično, vendar je že pri prvih mizah postalo jasno, da se že tretjega Podzemnega vinskega festivala ne da doživeti po seznamu. Nekje te ustavi vino, pri naslednjem vinarju etiketa, nekaj korakov pozneje pa pogovor, zaradi katerega povsem pozabiš, h kateri kleti si se pravzaprav namenil.

Pod Trgom svobode se je v soboto, 22. avgusta, tako izrisala svojevrstna vinska pot, ki je obiskovalce vodila po oranžno osvetljenih hodnikih Vinagove kleti, v kateri se na približno 15.000 kvadratnih metrih prepleta 2,1 kilometra rovov, katerih zgodovina sega v leto 1847.

[[image_3_article_91742]]

Degustacije so se začele ob 14. uri in trajale do osmih zvečer, kar se je ob številu sodelujočih sprva zdelo veliko časa, toda šest ur je v podzemlju minilo precej hitreje, kot bi pričakovali. Vsak vinar je v pokušino ponudil od tri do šest vin, s tem pa tudi možnost, da se ob kozarcu ustaviš nekoliko dlje in izveš, kdo ga je napolnil ter kakšna zgodba stoji za njim.

Najprej nagrajeni rumeni muškat, nato etikete, ki so nas ustavile že od daleč

Enega prvih daljših postankov smo naredili pri Vinih Polanec, kjer smo poskusili njihov nagrajeni rumeni muškat. Ob množici vin, med katerimi je moral vsak obiskovalec prej ali slej začeti izbirati, je bilo takšno priporočilo več kot dobrodošlo.

Nekoliko naprej so nas pri Vinih Montis še pred vinom ustavile njihove etikete, zaradi katerih smo se mizi najprej približali iz radovednosti, nato pa ostali ob malvaziji in pogovoru z vinarko, ki nam potrdi, da veliko ljudi ustavi prav etiketa, potem pa jih začne zanimati, kaj je v steklenici in od kod vino prihaja, zato so prav takšni festivali izjemno dragoceni, saj imajo tudi vinarji dovolj časa, da svoje vino predstavijo še malce bolj osebno, kot bi ga njihov končni potrošnik srečal recimo na trgovinski polici.

Ob eni od naslednjih miz smo pri točenju opazovali mariborsko vinsko kraljico Natalijo Ploj, ki je obiskovalcem predstavljala vina družinske kleti Ploj, nato pa smo se prek še nekaj belih kapljic počasi podali proti rdečim. Pri Vinski kleti Kelenc smo se ustavili ob modri frankinji, ki je po dotedanjem zaporedju belih vin pomenila precej jasno spremembo smeri, vendar naša pot tudi od tam ni ostala sortno urejena.

[[image_8_article_91742]]

Kmalu smo se znašli pri biodinamičnih vinih Altum, kjer se je pokušina znova odprla v nekoliko drugačen pogovor o pristopu k vinu, pozneje pa nas je med bele sorte vrnila Bagueri Rebula Kleti Brda, ki je bila eno od vin, ob katerih smo se tisto popoldne ustavili nekoliko dlje.

[[image_7_article_91742]]

»Priznam, da več kot polovice teh vinarjev ne poznam, in ravno zato mi je dogodek zanimiv. Če bi kupoval steklenico, bi verjetno posegel po nečem znanem, tukaj pa lahko poskusiš tudi vino, ki ga sam nikoli ne bi izbral,« nam je povedal Dejan, ki se je v klet odpravil s skupino prijateljev.

[[image_5_article_91742]]

Vinar je ostal dostopen tudi, ko se je klet napolnila

Čeprav je skozi rove krožilo veliko ljudi, so bili vinarji večino časa dovolj dostopni, da obiskovalec ni dobil zgolj natočenega vzorca, ampak tudi pojasnilo, če ga je želel. Pri nekaterih mizah se je pogovor vrtel okoli vina, ki je bilo tisti trenutek v kozarcu, drugje se je razširil na pridelek, letošnjo sezono ali načrte kleti, pri čemer se je hitro pokazalo, da obiskovalci postavljajo precej različna vprašanja.

Nekateri so natančno vedeli, katero sorto iščejo, drugi so izbiro povsem prepustili vinarju. Del obiskovalcev je prišel predvsem zaradi možnosti, da na enem mestu poskusi vina številnih pridelovalcev, veliko pa je bilo tudi takšnih, ki so festival razumeli kot nekoliko drugačen sobotni izhod in so resnejše zanimanje za vina odkrivali šele med potjo.

»Prišli smo predvsem zaradi druženja in smo mislili, da bomo pri vsakem vinarju poskusili eno vino ter šli naprej, na koncu pa smo se najdlje zadržali pri tistih, ki so si vzeli čas in nam preprosto razložili, kaj točijo. Takšno vino ti potem tudi bolj ostane v spominu,« nam zaupa Teja, ki jo z družbo ujamemo ob Vinih Montis.

Velikost Vinagove kleti je pri tem naredila več, kot bi lahko organizatorji dosegli s klasično razporeditvijo stojnic v eni dvorani, saj so se ljudje med posameznimi postanki ves čas premikali, se na poti srečevali in si izmenjevali priporočila, vse skupaj pa je tokrat zaznamovala prijetna oranžna svetloba, v katero so organizatorji odeli tokratno edicijo festivala.

»V Vinagovi kleti sem že bil na klasičnem ogledu, vendar jo na takšnem dogodku doživiš povsem drugače. Ko hodiš od mize do mize in vidiš, kako se ljudje porazgubijo po hodnikih, šele zares dojameš, kako velika je,« je svoje vtise o tokratnem festivalu še strnil naš sogovornik Dejan.

Kozarec je bilo mogoče za nekaj časa zamenjati tudi za čopič

Šest ur pokušanja bi brez vmesnih premorov hitro postalo enoličnih, zato so lahko v enem od delov kleti obiskovalci spremljali tradicionalno izdelovanje lesenih vinskih sodov.

Za ostrejši odmik od vinskih okusov je poskrbel lokalni Čili Napoj, Deko Fun Art pa je v rove prinesel slikanje na platno. Na voljo so bili tudi prigrizki, ob katerih so obiskovalci naredili premor, preden so se vrnili med vinarje in nadaljevali pot proti naslednjemu delu kleti. Za glasbeno podlago je skrbela DJ Pulse Agency, med obiskovalce pa se je z zvokom saksofona vključil Goran Bojčevski.

Po šestih urah med vinarji se je podzemlje zbralo v eni dvorani

Do osmih zvečer je festival živel razpršeno, saj se je na različnih koncih rovov ves čas dogajalo nekaj drugega, nato pa so se degustacijske mize začele umirjati in množica se je postopoma preselila v prenovljeno vinsko dvorano.

[[image_4_article_91742]]

Za večerno nadaljevanje so poskrbeli DJ Pulse, pevka Astrid, tolkalec Blaž in Goran Bojčevski, zabava pa je trajala vse do jutranjih ur.

[[image_1_article_91742]]

Letos je festival potekal z dobrodelno noto, saj je bil en evro od vsake prodane vstopnice namenjen v dobrodelne namene.

[[image_6_article_91742]]

V Vinagovih rovih se je predstavila zavidljiva množica vinark in vinarjev

Na letošnjem festivalu so sicer s svojo vinsko ponudbo sodelovali Vinag 1847, Altum Biodynamic Wines, Persolja, Protner Vino Turizem, Vina Breznik, Vinska klet Metlika, Vina Oskar, Joannes Protner, Herbersteinova klet, Vina Ploj, Vina Montis, Klet Brda, Vina Sanabor, Familija Vina, Vina Polanec, Vina Bakus, Bischöflicher Weinkeller Schloss Seggau, Vina Javnik, Vina Bračko, Vina Meum, Vina Švab, Mihelin Winery, Ptujska klet, Vinska klet Martinus Ritoznoj, Vinska klet Valentan, Vinska klet Fleisinger, Hiša vin Mak, Vinska klet Kelenc, Vina Brič in Vino Kušter.