V dneh, ko se na vsakem koraku kažejo posledice letošnje suše, smo obiskali družinsko kmetijo Alberta Kocbeka v Zgornji Voličini v občini Lenart, na kateri se ukvarjajo z rejo krav molznic. Trenutno imajo v hlevu 145 živali, med njimi je 70 molznic, ostalo je mlada živina. Obdelujejo 70 hektarov kmetijskih zemljišč: 20 hektarov njiv ter 50 hektarov travnikov in pašnikov. Čez leto so krave in telice na pašnikih. 

[[image_1_article_91647]]

Pozimi potrebujejo več kot štiri tone krme na dan 

Čez zimo za takšno število živali potrebujejo več kot štiri tone krme na dan. Krma je sestavljena iz travne in koruzne silaže, sena ter drugih krmnih mešanic, šrotov in krmil. "Letošnje vremenske razmere so za pridelavo krme zelo neugodne. Že pri prvi košnji je bilo približno 30 odstotkov manj pridelka. Druga košnja je bila normalna, pri tretji pa skoraj ni bilo več pridelka. Za četrto košnjo še ne vemo, kaj bo. Travinja, pri katerem je pri nas največji manko, je približno 50 odstotkov manj," nam pojasni gospodar kmetije Alberto Kocbek. 

Poleg travinja sta prizadeta tudi koruza in ječmen 

Na njegovih njivah je najbolj prizadeta koruza, predvsem na bolj nagnjenih terenih ter na lapornatih in peščenih tleh. "Koruzo imamo posejano na 14 hektarih. Pridelek bo približno 60 do 70 odstotkov običajnega. Glede na trenutne razmere je to še kar dobro, ponekod koruze praktično ne bo. Na ilovnatih tleh se vlaga vendarle nekoliko dlje zadrži."

Ječmena je bilo za 20 odstotkov manj kot v preteklih letih. Bil je namreč posejan dovolj zgodaj, tako da je še pravočasno dozorel in se izognil najhujšemu delu suše. Ozelenitev zaradi pomanjkanja vlage v tleh ni mogoča, tako da se Kocbekovi zanjo niso niti odločili. Glede slednje je sicer ministrstvo zaradi suše določilo nove roke. 

Kako pa je s pašo? "Paše je približno 40 do 50 odstotkov manj kot običajno. Živali so na prostem, vendar jih moramo že zdaj dokrmljevati. Torej, krmo, ki bi jo sicer porabili šele jeseni ali pozimi, koristimo že zdaj."

Nekaj živine so bili že primorani prodati 

Ker bo pozimi primanjkovalo krme, bo potrebno, tako Kocbek, nekaj živine prodati: "V klavnico smo že prodali starejše krave, ki smo jih nameravali izločili novembra. Da bi prihranili na krmi. Podobno delajo tudi drugi rejci. Saj smo vsi na istem."

[[image_2_article_91647]]

Krme ni trgu praktično ni 

Druga možnost je nakup krme, ki pa je v tem trenutku na trgu praktično ni, tista, ki pa je, pa dosega zelo visoke cene. "Tisti, ki imajo živino, svoje krme ne morejo prodati, ker je sami nimajo dovolj. Prodajajo jo predvsem tisti, ki živine nimajo, vendar takšnih ni veliko, cene pa so tako visoke, da se nakup praktično ne splača."

Čredo bodo zaradi nastalih razmer, da bodo lahko preživeli zimsko obdobje, primorani zmanjšati za približno 10 do 15 odstotkov. Krav molznic ne bodo prodajali, bo pa v klavnici končala mlada živina in starejše živali. Ne verjame pa, da bo cena mleka zaradi novih razmer kaj višja. Še vedno ga je namreč preveč na trgu. 

Ne verjame, da bo lahko država kaj veliko pomagala 

Kako pa komentira poziv kmetijskega ministra, naj se rejci ne prenaglijo, naj ne prodajajo živine in počakajo na pomoč države? "Za to je malo upanja, saj tudi država ne bo mogla nikjer kupiti krme. Kako nam bo pomagala in s čim, ne vem. Ne vem, kako o tem razmišlja kmetijski minister. Misli, da bodo živali živeli od zraka! Poleg tega ne vem, po kakšnem ključu bodo izplačali sredstva za lansko sušo."

Zaradi sodobnega prezračevalnega sistema so razmere v hlevu znosnejše

Ob tem visoke temperature predstavljajo tudi težavo za živali. Če v hlevu ne bi imeli ventilacije, bi bile razmere nevzdržne. "Brez ventilacije bi proizvodnja mleka padla za 20 ali več odstotkov. Zahvaljujoč ventilatorjem je bila najvišja temperatura v hlevu 34 stopinj Celzija, brez njih bi dosegla 50 stopinj." Ker imajo njihove živali možnost izpusta, najbolj vroče dni preživljajo v hlevu, ponoči pa se odpravijo na prosto. 

Kocbek se spominja, da je bilo precej sušno leto v Slovenskih goricah tudi 2013, ki pa še zdaleč ni bilo tako kritično, kot je letošnje. Suša je bolj pritiskala še v letih  2002 in 2003. 

Podgoršek: Težko čakamo na dež, hkrati pa se ga bojimo 

Da je letošnje leto vse prej kot dobro za slovenskega kmeta, pravi tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Z njim smo se pogovarjali na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Pravi, da je bila že spomladanska suša nepričakovana zgodnja in je marsikje razpolovila pridelek prvega odkosa, najpomembnejšega odkosa za voluminozno krmo na živinorejskih kmetijah. "Potem smo prišli v novo realnost -  neurja s točo, ki pa se je sedaj zaključila z ekstremno sušo in ekstremno vročino. Sedaj težko čakamo dež, pa se ga vedno znova bojimo, ker imamo spet ob vsakem dežju katastrofe: od udarov strel, požarov na kmetijah, celo smrtnih žrtev, viharjev na Krasu, orkanov … Torej, pričakujemo dež, hkrati pa se vsega bojimo. Situacija res ni rožnata."

Eden od ukrepov je sprememba nitratne direktive

Nadaljuje, da so na kmetijsko gozdarski zbornici pripravili kopico pobud za vlado in resornega ministra, tako s finančnimi posledicami kot tudi brez njih. Gre za predloge, kako pomagati, da bi bili vendarle v prihodnje bolj pripravljeni na takšne razmere. "Seveda bo treba v letošnjem letu pomagati kmetijam, da prebrodijo krizno leto. Zelo sem vesel, da je tudi minister že omenil, naj kmetije ne razprodajajo živine in da bo država pomagala. Zdaj se iščejo načini, kako bomo pri tem pomagali. Skupaj z nami jih iščejo tudi na ministrstvu. Veseli me, da je ministrstvo odprlo vrata dialogu in tudi tem nevladnim organizacijam. Imamo tudi pobudo za kopico nefinančnih ukrepov. Eden od takšnih zelo preprostih je sprememba nitratne direktive. Tudi v letošnjem letu bi, če bi lahko kmetje pred 1. marcem gnojili travnike in pred 15. februarjem ozimna žita z dušikom, zagotovo lahko imeli večji pridelek. Potem je prišla suša. Tudi če so gnojili, gnojilo ni bilo več učinkovito, pridelki pa so bili takšni, kot so bili. Torej, tudi tukaj moram reči, da ministra zelo priganjamo pri tem. Obljubljeno je, da bomo že do novega leta tudi to nitratno direktivo spremenili na način, da bo vendarle prilagojena novim realnostim."

"Nitratna direktiva je stara 20 let in v tem času beležimo bistvene spremembe v našem okolju."

"Tudi v Avstriji beležimo podatek, da so tam klavnice na pragu zmogljivosti"

Podgoršek v nadaljevanju potrdi, da v tem trenutku na trgu ni veliko krme za živino: "Drži, ker nihče nima krme. To je bistvo realnost, ne samo Slovenije, ampak cele regije - tudi Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske. Tudi v Avstriji beležimo podatek, da so tam klavnice na pragu zmogljivosti. Torej, kmetje res razprodajajo živino. In to v državi, ki jo večkrat gledamo kot vzor. Tudi v tako kruti situaciji, kot se je zgodila letos, je težko najti res jasen ukrep, ki bo v danih razmerah lahko omilil škodo, ki se je zgodila, in ustavil razprodajo govedi oziroma živine, do katere prihaja na kmetijah. Vidimo tudi, da cene rastejo v nebo. Tudi tukaj mi apeliramo na vse kmete v Sloveniji, ki pa imajo viške krme, da jo vendarle prodajajo po običajnih cenah, ne pa po oderuških."

Država napoveduje pomoč

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je sicer napovedal 8,1 milijona evrov izredne finančne pomoči kmetijskim gospodarstvom zaradi višjih cen energentov in mineralnih gnojil, od tega bo 2,7 milijona evrov prispevala Evropska unija, 5,4 milijona evrov pa državni proračun. Država napoveduje tudi pomoč živinorejcem pri izpadu krme in jim sporoča, da ne bodo ostali sami.