Elektrika bo v prihodnjih letih še pomembnejša. Z njo bodo povezani avtomobili, ogrevanje, industrija, komunikacije in tudi podatkovni centri. Toda podnebne spremembe prinašajo novo težavo: kaj se zgodi, ko vročina in suša otežita proizvodnjo elektrike?
Evropa bo potrebovala vse več elektrike
Evropa se hitro odmika od fosilnih goriv. Avtomobile z motorji na notranje izgorevanje vse bolj nadomeščajo električna vozila, pri ogrevanju imajo pomembnejšo vlogo toplotne črpalke, elektrifikacija pa poteka tudi v industriji. Svoje potrebe imajo še podatkovni centri, hlajenje in vse več naprav, ki so nekoč delovale brez električnega pogona.
Po oceni Mednarodne agencije za energijo bi se lahko povpraševanje po električni energiji v Evropski uniji do leta 2030 povečalo za približno 300 teravatnih ur. To ni majhen skok. Elektrika bo postala osnova za precej večji del vsakdanjega življenja kot danes.
Prav zato je pomembno vprašanje, ali bo elektroenergetski sistem zmogel slediti temu tempu. Ne le v povprečju skozi leto, ampak tudi takrat, ko bodo razmere najbolj neugodne.
Suša že vpliva na proizvodnjo elektrike
Letošnje poletje je pokazalo, da težava ni zgolj teoretična. V več evropskih državah je nizka količina vode že vplivala na delovanje jedrskih elektrarn.
V Romuniji je zaradi rekordno nizkega pretoka Donave konec julija izpadel eden od dveh reaktorjev jedrske elektrarne Cernavodă. Zaradi nadaljnjega upadanja reke je bilo vprašljivo tudi delovanje drugega. V Franciji je moral tamkajšnji energetski velikan EDF zaradi vročine večkrat omejiti proizvodnjo jedrskih elektrarn. Podobno se je zgodilo v Švici, kjer so zaradi razmer na reki Aare konec junija ustavili oba reaktorja elektrarne Beznau.
Zakaj je voda pri tem tako pomembna? Ker jo za hlajenje v velikih količinah potrebujejo jedrske elektrarne. Ko so reke zaradi suše plitvejše in hkrati zelo tople, je možnosti za varno odvajanje toplote manj. Proizvodnjo je zato treba omejiti.
Letošnji primeri so pomembno opozorilo. Če bomo elektrike v prihodnje potrebovali še več, bodo težave v obdobjih hude vročine in suše toliko bolj neprijetne.
[[image_1_ge_837]]
Električni avtomobili bodo pomenili tudi večjo porabo
Dober primer so avtomobili. Delež električnih vozil na evropskem trgu hitro raste. Junija je bilo po podatkih Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA 17,5 odstotka vseh novih avtomobilov, registriranih v EU, povsem električnih.
To pomeni manj bencina in dizla. Hkrati pa pomeni večjo porabo elektrike.
Če bo električni pogon v prihodnjih desetletjih postal prevladujoč, bo moralo biti energije dovolj vsak dan. Tudi v najbolj vročih poletjih, ko bodo reke na nizki ravni in ko bodo nekatere elektrarne zaradi vremenskih razmer težje proizvajale elektriko.
Tu se skriva pomemben izziv zelenega prehoda. Elektrifikacija lahko zmanjša uporabo fosilnih goriv, vendar mora biti električni sistem dovolj odporen, da prenese nove obremenitve.
Kaj se zgodi ob naslednji veliki suši?
Evropa je šele na začetku elektrifikacije. Večina avtomobilov še vedno uporablja bencin ali dizel, številne stavbe se ogrevajo s fosilnimi gorivi, elektrifikacija industrije pa še poteka. Kljub temu so letošnje vremenske razmere že povzročile omejevanje proizvodnje v več državah.
Zato bo v prihodnje pomembno vprašanje, od kod bo prišla elektrika, ko jo bomo najbolj potrebovali.
To velja tudi za električne avtomobile. Če bo na evropskih cestah čez nekaj desetletij bistveno več vozil na električni pogon, bo treba zagotoviti dovolj energije za njihovo polnjenje. Hkrati bodo več elektrike potrebovali sistemi ogrevanja in hlajenja ter industrija.
Podnebne spremembe tako ne vplivajo le na to, koliko energije potrebujemo. Vplivajo lahko tudi na to, kako zanesljivo jo lahko proizvedemo.
[[image_2_ge_837]]
Prihodnost bo zahtevala bolj odporen energetski sistem
Prehod na elektriko je eden ključnih delov zmanjševanja uporabe fosilnih goriv. A sam prehod še ni dovolj. Energetski sistem bo moral biti pripravljen tudi na razmere, ki jih prinašajo vse pogostejša vroča in sušna obdobja.
To pomeni, da bo ob načrtovanju prihodnje energetike treba gledati širše. Ne samo, koliko elektrike bomo potrebovali, ampak tudi, kako jo bomo zagotavljali v času največjih pritiskov.
Več: Eko dežela
