Ko se zvečer ozremo proti nebu, se nam zdi tema nekaj samoumevnega. A za velik del svetovnega prebivalstva prava noč že dolgo ni več nekaj vsakdanjega. Svetloba mest, cest, pristanišč, industrijskih območij in reklamnih panojev je marsikje tako močna, da je pogled na zvezdnato nebo postal prava redkost.
Svetlobno onesnaženje je danes razširjeno precej dlje, kot bi morda pričakovali. Pod svetlobno onesnaženim nebom živi več kot 80 odstotkov svetovnega prebivalstva, v Evropi in ZDA pa praktično vsi prebivalci. Rimske ceste iz svojega domačega okolja ne more videti več kot tretjina ljudi na svetu, med Evropejci pa približno 60 odstotkov.
Težava s svetlobnim onesnaževanjem se ne izboljšuje. Opazovanja nočnega neba kažejo, da se svetlost, ki jo zazna človeško oko, povečuje. Tudi satelitski podatki potrjujejo, da umetna svetloba na planetu še naprej narašča, čeprav razmere niso povsod enake. Ponekod se noči svetlijo vedno bolj, v nekaterih evropskih državah pa so v zadnjih letih zaznali tudi zmanjšanje umetnega nočnega sevanja.
10 držav, kjer je prava noč skoraj izginila
1. Singapur
Če bi iskali najbolj skrajen primer, bi se Singapur znašel povsem pri vrhu. Gre za majhno in gosto poseljeno državo, kjer so skoraj ves prostor zavzela urbana območja, prometnice, pristanišče, letališče in industrija.
Po podatkih svetovnega atlasa svetlobnega onesnaženja celotno prebivalstvo živi pod tako svetlim nebom, da se oči ponoči ne morejo več normalno prilagoditi temi. Pogled na Rimsko cesto je tam praktično nemogoč. Noč je preprosto postala nadaljevanje dneva.
2. Kuvajt
Tudi v Kuvajtu živi velika večina prebivalcev pod zelo svetlim nočnim nebom. Pomemben del svetlobnega onesnaženja ustvarjajo mesta in prometna infrastruktura, svoje pa dodajajo naftni ter industrijski objekti.
Poseben vir svetlobe je tudi sežiganje plina na baklah. Te lahko ustvarjajo močne svetlobne vire daleč od večjih mest, zato umetna svetloba ni nujno omejena le na gosto poseljena območja.
3. Katar
Katar je še ena država, kjer je naravna tema za večino ljudi postala redkost. Pod najmočnejšo kategorijo svetlobnega onesnaženja živi približno 97 odstotkov prebivalcev.
Doha, avtoceste, letališče, pristanišča ter naftna in plinska infrastruktura ustvarjajo gosto mrežo svetlobnih virov. Posledica je, da Rimske ceste iz domačega okolja ne vidi praktično nihče.
4. Združeni arabski emirati
V Združenih arabskih emiratih pod zelo svetlim nebom živi približno 93 odstotkov prebivalcev, skoraj vsi pa živijo na območjih, kjer je pogled na Rimsko cesto močno otežen ali nemogoč.
Dubaj in Abu Dabi sta znana po razsvetljenih nebotičnikih, širokih avtocestah in velikih turističnih kompleksih. Kontrast je še toliko večji, ker se nedaleč stran začne puščava, kjer bi bilo brez mestne svetlobe nočno nebo videti povsem drugače.
5. Savdska Arabija
Savdska Arabija se na tem seznamu morda zdi presenetljiva. Država ima ogromna redko poseljena puščavska območja, vendar večina prebivalstva živi tam, kjer je umetna svetloba zelo izrazita.
Približno 83 odstotkov prebivalcev živi pod izjemno svetlim nočnim nebom. Svetlobni viri so zgoščeni okoli mest, prometnic ter naftne in industrijske infrastrukture.
6. Južna Koreja
Južna Koreja je eden najbolj izrazitih primerov svetlobno obremenjene pokrajine v vzhodni Aziji. Velik del prebivalstva živi na gosto poseljenem območju, pomembno vlogo pa imajo tudi obsežna prometna infrastruktura, industrija in komercialna razsvetljava.
Približno 66 odstotkov prebivalcev živi pod najmočnejšo kategorijo umetno osvetljenega neba. Med državami skupine G20 je Južna Koreja tudi med državami z velikim deležem močno osvetljenega ozemlja.
7. Izrael
V Izraelu približno 61 odstotkov prebivalcev živi pod izjemno svetlim nebom, okoli 98 odstotkov ljudi pa iz svojega domačega okolja ne more več videti Rimske ceste.
Svetloba pri tem ne ostane znotraj meja mest. V ozračju se razprši in ustvari svetlobno kupolo, ki lahko spremeni nočno nebo tudi daleč od prvotnega vira. Zato so lahko posledice mestne razsvetljave vidne precej širše, kot kažejo same meje urbanih območij.
8. Malta
Malta je eden najbolj zanimivih evropskih primerov. Država je majhna, gosto poseljena in močno zaznamovana s turizmom ter urbanizirano obalo.
Po podatkih svetovnega atlasa noben prebivalec Malte iz domačega okolja nima več normalnega pogleda na Rimsko cesto. Približno 89 odstotkov ozemlja je tako svetlobno onesnaženega, da je pogled nanjo izgubljen. Pobeg pred umetno svetlobo je tam skoraj nemogoč.
9. Belgija
Belgija je že dolgo znana po zelo gosto osvetljenem cestnem omrežju. Ko temu dodamo gosto poselitev, industrijo in številna urbana območja, dobimo eno najbolj osvetljenih evropskih držav.
Na približno polovici njenega ozemlja Rimske ceste zaradi umetne svetlobe ni mogoče videti. Belgija je tudi dober primer širše evropske težave, saj je svetlobno onesnaženje prisotno na velikem delu celine.
10. Nizozemska
Nizozemska ima poleg mest in prometnic še en nenavaden vir nočne svetlobe. To so veliki rastlinjaki, katerih svetloba je ponoči vidna tudi iz vesolja.
Na približno 43 odstotkih njenega ozemlja Rimska cesta zaradi svetlobnega onesnaženja ni vidna. Hkrati pa država kaže, da spremembe niso nemogoče. Satelitski podatki so med letoma 2014 in 2022 zaznali zmanjšanje nočne svetlobe, kar povezujejo tudi z učinkovitejšo razsvetljavo in drugimi spremembami.
Ne izgubljamo samo pogleda na zvezde
Najbolj očitna posledica svetlobnega onesnaženja je izguba zvezdnatega neba. A težava je precej širša. Tema je del naravnega okolja in številne živali so prilagojene življenju v ritmu dneva in noči.
Ptice selivke se ponoči orientirajo tudi po naravnih svetlobnih znakih. Močno osvetljena mesta in stavbe jih lahko zmedejo, zaradi česar porabijo več energije ali trčijo v objekte. Tudi žuželke privlačijo svetilke, okoli katerih lahko letajo do izčrpanosti ali postanejo lahek plen. Posledice se lahko nato prenesejo še na druge vrste, ki so od žuželk odvisne kot od vira hrane.
Za nekatere vrste je tema še pomembnejša. Netopirji se lahko izogibajo osvetljenim območjem in s tem izgubijo del prostora, kjer bi sicer iskali hrano. Pri morskih želvah lahko umetna svetloba mladiče, ki se izležejo na plaži, usmeri stran od morja. Namesto proti vodi se odpravijo proti hotelom, cestam in naseljem.
LED-luči niso rešile vsega
Prihod LED-razsvetljave je prinesel manjšo porabo energije, vendar to ni samodejno pomenilo tudi manj svetlobe v okolju. Ker je razsvetljava postala učinkovitejša in cenejša, se je marsikje začelo uporabljati še več svetilk.
Tako lahko z manj energije ustvarimo več umetne svetlobe. In prav to je eden od razlogov, zakaj se problem kljub tehnološkemu napredku ni preprosto zmanjšal.
Zadnje satelitske analize sicer kažejo, da se svet ne spreminja povsod enako. Kitajska in Indija sta med državami z največjim povečanjem umetne nočne svetlobe, medtem ko so deli Evrope postali temnejši. V Franciji, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem so zaznali opazno zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja. To pomeni, da se lahko razmere spremenijo. Vprašanje je predvsem, kako bomo razsvetljevali prostor.
Prava noč postaja vse bolj dragocena
Svetlobo potrebujemo. Nihče ne predlaga, da bi mesta ponoči ugasnili. Veliko razliko pa lahko naredijo že pravilno usmerjene svetilke, razumna uporaba razsvetljave in ugašanje nepotrebnih luči.
Ko noč izgine, ne izgubimo samo zvezd. Izgubimo tudi del naravnega okolja, ki ga pogosto opazimo šele takrat, ko ga ni več.
Tema ni praznina. Je del življenja.
Več: Eko dežela
