Sredozemsko morje je julija doseglo najvišjo povprečno temperaturo v zgodovini meritev. Rekordno toplo morje pa ni edina skrb, saj so morski toplotni valovi zajeli skoraj štiri petine njegove površine.
Julij, kakršnega Sredozemlje še ni doživelo
Povprečna temperatura površine Sredozemskega morja je julija znašala 27,07 stopinje Celzija. S tem je bil presežen rekord iz lanskega julija, ko je povprečna temperatura dosegla 26,68 stopinje.
Podatek je še bolj zgovoren, če pogledamo, kako razširjena je bila vročina. Kar 94 odstotkov površine Sredozemlja je imelo julija temperaturo nad dolgoletnim povprečjem. V zahodnem delu so bila odstopanja še izrazitejša in so dosegala do tri stopinje Celzija.
Sredozemlje se sicer segreva hitreje od svetovnega povprečja. Po podatkih, ki jih navaja Mercator Ocean International, se segreva približno 20 odstotkov hitreje kot svetovni ocean. To ga uvršča med najhitreje segrevajoča se morja na svetu.
[[image_2_ge_839]]
Morski toplotni valovi zajeli skoraj 80 odstotkov morja
Še bolj izstopa podatek o morskih toplotnih valovih. V juliju je bilo 79 odstotkov površine Sredozemskega morja vsaj en dan zajetih z morskim toplotnim valom kategorije "močan" ali višje.
Takšen obseg je največji, zabeležen v juliju, v zadnjih 34 letih. Lani je bil na primer delež 70 odstotkov.
Tudi trajanje teh pojavov je bilo rekordno. Morski toplotni valovi so julija vztrajali dlje kot v katerem koli predhodnem juliju. Večinoma so bili uvrščeni med zmerne in močne, vendar se je ob njihovem vrhuncu povečal tudi delež težjih oblik.
Hudi morski toplotni valovi so zajeli 11 odstotkov Sredozemlja, ekstremni pa več kot 1 odstotek.
Kaj je morski toplotni val?
Morski toplotni val je obdobje, ko je temperatura morja na določenem območju vsaj pet dni zapored nenavadno visoka glede na običajne razmere za ta čas in območje. Pri tem ne gre zgolj za en zelo topel dan, temveč za dolgotrajnejše odstopanje od običajnih temperatur.
V nekaterih delih morja so bile razlike ogromne
Vročina ni bila povsod enako izrazita. Posebej izstopa zahodno Sredozemlje, kjer so bile temperature v nekaterih območjih več stopinj nad dolgoletnim povprečjem.
Tudi podatki iz avgusta kažejo, da se vročina nadaljuje. 13. avgusta so bile v zahodnem delu Sredozemlja ponekod izmerjene površinske temperature približno šest stopinj Celzija nad povprečjem. Največja odstopanja so bila ob južni francoski obali.
Na nekaterih območjih Egejskega morja je bila slika drugačna, saj so tam zabeležili temperature pod povprečjem. Sredozemlje zato ni segreto povsem enakomerno, vendar je splošna slika jasna.
[[image_1_ge_839]]
Tudi svetovni ocean je bil julija rekordno topel
Rekord pa ni omejen samo na Sredozemlje. Julij 2026 je bil najtoplejši julij doslej. Podatek drži tudi za globalni ocean na območju med 60. vzporednikom južno in severno od ekvatorja.
Povprečna temperatura površine morja je tam znašala 21,00 stopinje Celzija. Kar 79 odstotkov površine svetovnega oceana je imelo temperaturo nad povprečjem, na skoraj četrtini pa je bila temperatura najmanj eno stopinjo višja.
Močni ali še intenzivnejši morski toplotni valovi so vsaj en dan zajeli 27 odstotkov površine svetovnega oceana. Tudi to je največji delež v zadnjih 34 letih. Prejšnji rekord, 22 odstotkov, je bil izmerjen leta 2024.
Kaj pomeni tako toplo morje?
Morski toplotni val ni zgolj podatek na temperaturnem zemljevidu. Dolgotrajno nenavadno toplo morje pomeni dodaten pritisk na morsko okolje.
Ko se temperature spremenijo, se spremenijo tudi razmere, v katerih živijo morski organizmi. Posledice so lahko pomembne za celotne ekosisteme. Pri tako obsežnih in dolgotrajnih toplotnih valovih zato ni pomembna samo najvišja izmerjena temperatura, ampak predvsem njihovo trajanje in površina, ki jo zajamejo.
Letošnji julij je pokazal oboje. Sredozemlje ni bilo samo rekordno toplo, vročina se je razširila tudi na zelo velik del morja in tam vztrajala dlje kot običajno.
Kaj to pomeni za Jadran?
Rekordnih temperatur celotnega Sredozemlja ne moremo preprosto enačiti s temperaturo slovenskega morja, saj se razmere med posameznimi deli morja precej razlikujejo.
Kljub temu dogajanje v širšem Sredozemlju kaže, v kakšnih razmerah se letos odvija tudi poletna sezona na Jadranu. Morje je del povezanega sistema, zato dolgotrajne spremembe temperature niso zgolj oddaljen podatek iz zahodnega Sredozemlja.
Več: Ekovjesnik
