Ko govorimo o posledicah vojn, najprej pomislimo na ljudi, porušena mesta in gospodarsko škodo. Okolje pogosto ostane v ozadju. A tudi narava plačuje svojo ceno. Umanotera opozarja, da imajo vojskovanje, proizvodnja orožja in vse večja militarizacija neposredne okoljske in podnebne posledice.
Tema je v Evropi znova aktualna. Varnostne razmere se spreminjajo, države povečujejo obrambne izdatke, s tem pa raste tudi obseg dejavnosti, povezanih z vojsko. Kaj pa to pomeni za okolje in podnebje?
Vojna se ne konča tam, kjer utihne orožje
Okoljska škoda lahko v naravi ostane še dolgo po koncu spopadov. Na območjih vojn lahko pride do onesnaženja tal in vode, uničevanja habitatov ter poškodb infrastrukture, iz katere se v okolje sproščajo nevarne snovi.
Problem predstavlja tudi strelivo. Njegovi ostanki lahko onesnažujejo tla, pri eksplozijah pa se v okolje sproščajo različne škodljive snovi. Če je prizadeta industrijska ali energetska infrastruktura, so posledice lahko še širše.
Narava takšne škode ne more preprosto izbrisati. Nekatera območja potrebujejo dolga leta, preden se lahko ponovno približajo prvotnemu stanju.
Tudi vojskovaje pušča ogljični odtis
Vojna zahteva ogromno energije. Enako velja za proizvodnjo orožja in vojaške opreme, prevoz ter vzdrževanje vojaške infrastrukture. Pri vsem tem namreč nastajajo toplogredni plini, ki segrevajo že tako pretoplo podnebje.
Ogljični odtis vojaških dejavnosti je zato pomemben del širše slike. Čeprav se države trudijo zmanjševati emisije na različnih področjih, na drugi strani povečanje vojaške proizvodnje pomeni dodatno porabo surovin, energije in goriv.
Pri tem nastane paradoks. Evropa želi zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in omejiti emisije, hkrati pa zaradi spremenjenih varnostnih razmer povečuje vojaško pripravljenost. Oboje od držav zahteva velike količine denarja in virov.
[[image_1_ge_838]]
V Sloveniji že čutimo posledice podnebnih sprememb
Za Slovenijo je vprašanje pomembno predvsem zaradi drugega dela zgodbe. Podnebne spremembe niso več oddaljen problem. Že zdaj se zaradi svojih geografskih značilnosti naša država segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.
V zadnjih letih smo doživeli obsežne požare, suše in katastrofalne poplave. Škoda ni bila samo okoljska. Prizadete so bile hiše, ceste, mostovi, kmetijska zemljišča in druga infrastruktura.
Umanotera opozarja, da bi morali pri razmišljanju o varnosti upoštevati tudi takšne grožnje. Varnost države namreč ni odvisna samo od njene obrambne sposobnosti. Pomembno je tudi, kako dobro se lahko odzove na naravne nesreče in druge posledice spreminjajočega se podnebja.
Kam bo šel denar?
Prav pri denarju se vprašanje militarizacije najbolj neposredno dotakne vsakdanjega življenja. Če država povečuje obrambne izdatke, se odpira vprašanje drugih javnih naložb.
Koliko sredstev bo ostalo za zaščito pred poplavami? Ali za prilagajanje mest na vročino? Koliko bo ostalo za oskrbo s pitno vodo in koliko za odpornejšo infrastrukturo?
To ni vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti preprosto. Obramba je ena od nalog države, evropske varnostne razmere pa so se v zadnjih letih resno spremenile. Toda prav zato je pomembno, da se pri razpravah o varnosti ne pozabi na druga tveganja, s katerimi se Slovenija že srečuje.
[[image_2_ge_838]]
Okolje in varnost sta bolj povezana, kot se zdi
Podnebne spremembe lahko vplivajo tudi na dostopnost do ustrezne količine hrane, vode in drugih naravnih virov. V delih sveta, ki so že zdaj bolj ranljivi, lahko takšne razmere dodatno poglobijo gospodarske in družbene težave.
To ne pomeni, da je mogoče vsak konflikt pripisati podnebnim spremembam. Pomeni pa, da okoljski, gospodarski in varnostni pritiski lahko povzročijo še dodatne napetosti v družbi.
Za Slovenijo je pomembna predvsem odpornost. Če želimo biti pripravljeni na prihodnje krize, potrebujemo dobro zaščito pred naravnimi nesrečami, zanesljivo oskrbo z vodo in energijo ter infrastrukturo, ki prenese vse bolj zahtevne vremenske razmere.
Tudi pri nas bo treba gledati širše
Umanoterino opozorilo odpira vprašanje, ki je širše od samega odnosa do vojske. Ko govorimo o varnosti, je treba pogledati tudi, pred čim želimo ljudi zaščititi.
Pred vojno, zagotovo. Toda tudi pred poplavami, požari, sušo, pomanjkanjem vode in drugimi posledicami podnebnih sprememb.
Za Slovenijo je to precej konkretna dilema. Sredstva so omejena, tveganj pa je vse več. Zato bo pomembno, da razprava o varnosti ne ostane samo pri številkah o obrambnih izdatkih, temveč vključuje tudi vprašanje odpornosti države in okolja.
To je del varnosti, ki ga je precej lažje spregledati. Posledice pa so lahko zelo stvarne.
Več: Umanotera
