Skoraj 10.000 tekačev, več kot 20.000 obiskovalcev mestne promenade in več tisoč gledalcev filmskega festivala so podatki, ki so z okoljskega vidika lahko skrb vzbujajoči. Velike prireditve namreč za seboj pustijo tudi velike količine odpadkov, a podatki z letošnjih slovenskih dogodkov kažejo, da je mogoče ubrati tudi drugačno pot.
Tudi množični dogodki lahko zmanjšajo količino odpadkov
Zero waste pristop se je na slovenskih prireditvah v zadnjih letih precej uveljavil. Ekologi brez meja spremljajo dogodke, ki sodelujejo na poti do naziva Prireditev na poti zero waste, letošnji rezultati pa kažejo, da ločeno zbiranje več kot 90 odstotkov odpadkov ne velja več za nekaj nenavadnega ali celo nemogočega. Nekateri organizatorji so se temu pragu že približali ali ga presegli za več let zapored.
Eden izmed primerov dobre prakse prihaja iz Radencev. Na 44. Maratonu treh src je letos sodelovalo skoraj 10.000 tekačev. Dogodek je ustvaril 2.740 kilogramov odpadkov, od katerih so jih ločili kar 97,1 odstotka. Količina odpadkov na obiskovalca se je glede na lansko izvedbo zmanjšala za več kot 19 odstotkov. Pomembno vlogo pri tem so imeli tudi povratni kozarci, ki so jih na okrepčevalnih postajah uporabili približno polovico več kot leto prej.
To je pomemben podatek. Pri tako velikem dogodku namreč že majhna sprememba v ravnanju pomeni razliko, ki se hitro meri v stotinah kilogramov.
[[image_1_ge_836]]
Mariborski knjižni festival z manj kot petimi kilogrami odpadkov
Drugi izmed letošnjih primerov, ki posebej izstopajo, so Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Šestdnevni festival je obiskalo približno 2.200 ljudi, skupaj pa so ustvarili le 4,62 kilograma odpadkov. Za primerjavo, toliko na primer tehta približno pet litrov mleka.
Takšen rezultat je vredno še posebej izpostaviti, ker festival ni trajal le nekaj ur, temveč šest dni. Podatek kaže, da je mogoče količino odpadkov močno zmanjšati že s premišljeno organizacijo dogodka.
Tudi Kino Otok (Isola Cinema) je letos pri približno 6.600 obiskovalcih dosegel 99,59-odstotno ločevanje odpadkov. Festival je na poti zero waste že četrto leto, količina odpadkov na obiskovalca pa se je od leta 2023 več kot prepolovila.
Povratni kozarci so šele začetek
Eden od ukrepov, ki se na prireditvah vse bolj uveljavlja, je uporaba povratne embalaže. Kino Otok je letos naredil še korak naprej. Povratnim kozarcem so dodali pralne krožnike, obiskovalci pa so jih lahko uporabljali brez kavcije. Vrnilo jih je skoraj 95 odstotkov.
Podoben sistem so uvedli tudi na Družinskem pikniku v parku v Krškem. Organizatorji so poleg krožnikov uporabili še pralne slamice. Pri nekaterih drugih dogodkih so se lotili tudi ponovne uporabe materialov in zmanjševanje količine embalaže za enkratno uporabo.
Toda povratna posoda sama po sebi še ne zagotavlja uspeha. Na Maratonu treh src se je vrnilo dobrih 62 odstotkov izdanih kozarcev. Pri Kino Otoku je bila stopnja vračila pribora precej nižja kot pri kozarcih in krožnikih. Zakaj? Obiskovalcem je treba sistem dobro razložiti in jih nanj opozarjati tudi med samim dogodkom.
Največ težav še vedno povzroča gostinska ponudba
Čeprav rezultati kažejo napredek, organizatorje čaka še precej dela. Ena največjih težav je gostinska ponudba. Prav mešani odpadki, ki nastanejo pri gostincih, so bili letos na nekaterih prireditvah glavni razlog za slabši rezultat pri ločevanju odpadkov.
To ni tako preprosto, kot se morda zdi. Na večjih dogodkih sodeluje veliko različnih ponudnikov. Vsak ima svoje dobavitelje, embalažo in način dela. Če želi organizator doseči res dober rezultat, mora zato pravila postaviti dovolj zgodaj in jih uskladiti z vsemi sodelujočimi.
Tudi nepovratne steklenice za vino ostajajo ena od ovir. Pri pivu je prehod na sode oziroma povratno embalažo že precej običajen, pri vinu pa je prostora za izboljšave še veliko.
[[image_2_ge_836]]
Tri zvezdice pomenijo precej več kot samo ločevanje
Ekologi brez meja napredek spremljajo tudi s sistemom zvezdic. Prva zvezdica pomeni najmanj 90-odstotno ločevanje odpadkov oziroma pomembno zmanjšanje njihove količine. Za drugo zvezdico je potrebna tudi uporaba povratnih kozarcev. Tretja zvezdica pa zahteva še umik primarne embalaže za enkratno uporabo.
Prav pri slednjem se številne prireditve trenutno ustavijo. Kozarci so že pralni in povratni, naslednji korak pa so krožniki, pribor in druga posoda. Cilj je jasen: čim manj izdelkov, ki jih uporabimo enkrat in nato zavržemo.
Dobre rešitve se širijo med organizatorji
Zanimiv del zgodbe je tudi prenos idej med različnimi prireditvami. Organizatorji se učijo drug od drugega in prevzemajo rešitve, ki so se že izkazale v praksi.
Na Maratonu treh src so denimo po vzoru avstrijskih organizatorjev razmišljali o tako imenovanem »throw wallu«. Gre za mrežo ob progi, v katero tekači odvržejo uporabljene kozarce, namesto da bi jih metali na tla. Letos rešitve še niso uspeli uvesti, vendar jo želijo uporabiti v prihodnje.
Na Mestni promenadi v Brežicah so problem cigaretnih ogorkov rešili nekoliko bolj igrivo. Postavili so koša v obliki glasovalnih skrinjic, obiskovalci pa z odvrženim ogorkom hkrati oddajo simbolični glas.
Tudi manjši dogodki dokazujejo, da ni vse odvisno od velikosti prireditve. Zmešani festival je pri 1.070 obiskovalcih dosegel 93,88-odstotno ločevanje, količino odpadkov na obiskovalca pa so na prireditvi uspeli zmanjšati za več kot 60 odstotkov.
Kaj lahko naredijo obiskovalci?
Velik del odgovornosti je tudi na obiskovalcih. Organizator lahko pripravi povratne kozarce, dovolj zabojnikov in jasna navodila, vendar mora obiskovalec sistem uporabljati.
To pomeni, da kozarec vrnemo, odpadek odložimo v pravi zabojnik in se po možnosti izognemo izdelkom za enkratno uporabo. Zveni preprosto. In pravzaprav tudi je.
Letošnji podatki kažejo, da prireditve z manj odpadki niso več posebnost. Organizatorji imajo vse več rešitev, ki delujejo tudi pri več tisoč obiskovalcih. Zdaj je predvsem vprašanje, kako hitro bodo takšni ukrepi postali običajen del vsake prireditve.
Več: Ekologi brez meja
