Kot poroča Vizita, pa težava ni nujno v telefonu samem, temveč v tem, koliko časa ga uporabljamo in predvsem kaj na njem počnemo. Nenehno spremljanje kratkih vsebin in obvestil možgane preveč zaposli, kar vodi v tako imenovano utrujenost pozornosti. Posledica je, da se ljudje težje zberejo pri zahtevnejših nalogah, ki ne ponujajo takojšnje nagrade.
Kot dodaja Vizita, nevrologi opozarjajo, da pasivno brskanje po telefonu možganov ne razvija, zato so zanje veliko koristnejši učenje, gibanje in poglobljen pogovor z drugimi ljudmi.
Telefon pred spanjem lahko močno poslabša kakovost počitka
Zaslon oddaja svetlobo, ki zmede možgane in zavre izločanje spalnega hormona melatonina, hitro brskanje po družbenih omrežjih ali dopisovanje pa nas dodatno razburi, zaradi česar težje zaspimo. To vodi v začaran krog. Naslednji dan smo utrujeni in manj zbrani, kar spanec še dodatno poslabša.
Je pa uporaba telefona za koristne dejavnosti, kot so pogovori z družino, učenje ali delo, precej manj obremenjujoča kot brezciljno gledanje kratkih videoposnetkov. Pasivno gledanje vsebin možganom škodi bolj kot dejavnosti, pri katerih morajo aktivno razmišljati in sodelovati.
Digitalna demenca ni uradna diagnoza
Izraz digitalna demenca se sicer občasno pojavlja na družbenih omrežjih in v medijih, a kot poudarja Vizita, ne gre za uradno medicinsko diagnozo. Obstajajo sicer raziskave, ki pretirano uporabo tehnologije povezujejo s slabšo pozornostjo, težavami s kratkoročnim spominom in večjo kognitivno obremenitvijo, vendar iz tega ni mogoče sklepati, da telefon povzroča demenco.
Veliko bolj verjeten je posreden učinek, če zaradi telefona manj spimo, se manj gibamo, manj beremo in manj časa preživimo z drugimi ljudmi, možganom s tem odvzamemo dejavnosti, ki so pomembne za njihovo zdravje.
