Nataša Pirc Musar, ki je po prvem krogu predsedniških volitev pristala na drugem mestu, je danes z večino glasov volivk in volivcev postala prva predsednica Republike Slovenije. Musarjeva je na volitvah uživala podporo predvsem levosredinskih strank in tistih, ki se pred volitvami glede podpore še niso opredelili, obenem pa so jo podpirala nekatera zveneča imena s političnega parketa, kot je Danilo Turk, Milan Kučan in Zoran Jankovič, potem ko je v prvem krogu iz bitke za predsedniški stolček izstopil evropski poslanec Milan Brglez, pa je pričela uživati tudi podporo premierja Roberta Goloba in njegove stranke Gibanje Svoboda.
Kdo je Nataša Pirc Musar?
Nataša Pirc Musar se je rodila leta 1968 v Ljubljani. Na ljubljanski Pravni fakulteti je diplomirala leta 1992, pravosodni izpit pa je opravila leta 1997. Po zaključku študija se je zaposlila na slovenski nacionalni televiziji, kjer je šest let delala kot novinarka in voditeljica osrednje informativne oddaje TV Dnevnik. Nato je bila pet let voditeljica osrednje informativne oddaje 24 ur na komercialni televiziji POP TV. Svoje novinarsko znanje je dodatno izpopolnjevala na CNN v Atlanti, v Združenih državah Amerike, kasneje pa je dva semestra študirala na oddelku za medije na univerzi Salford v Manchestru v Veliki Britaniji. Med študijem je bila na praksi na televizijskih postajah BBC, Granada TV, Sky News, Reuter TV in Border TV. Pisala je tudi časopisne članke in delala na različnih radijskih postajah. Novembra 2015 je na dunajski pravni fakulteti doktorirala. Od leta 2015 do 2019 je bila članica žirije za razdelitev sredstev za novinarske preiskovalne zgodbe pri JournalismFund v Bruslju.
Vodila je službo za korporativno komuniciranje v družbi Aktiva Group, največji zasebni finančni družbi v Sloveniji. Aprila 2003 se je zaposlila na Vrhovnem sodišču kot direktorica Centra za izobraževanje in informiranje. Od leta 2005 je opravljala funkcijo informacijske pooblaščenke do leta 2009, istega leta je bila ponovno izvoljena, mandat pa je opravljala do leta 2014.
Leta 2007 in 2008 je bila članica skupine Sveta Evrope za pripravo Konvencije o dostopu do javnih informacij. Leta 2008 je bila vodja tima EU za vstop Švice v Schengensko območje in leta 2009 svetovalka romunske vlade za priprave te države za vstop v Schengensko območje. Leta 2013 jo je kot eno od petih strokovnjakinj za varstvo osebnih podatkov Evropska komisija imenovala v delegacijo EU, ki se je pogajala z ZDA po razkritjih Edwarda Snowdna o zlorabah podatkov državljanov EU.
Od leta 2012 je predavateljica za varstvo osebnih podatkov na Evropskem inštitutu za javno upravo v Maastrichtu. Redno kot zunanja predavateljica predava tudi na mariborski in ljubljanski Pravni fakulteti ter Fakulteti za upravo.
V svoji karieri se je udejstvovala tudi na drugih področjih. Bila je predsednica Rdečega Križa Slovenije, članica izvršnega odbora Mednarodne federacije novinarjev, podpredsednica društva novinarjev Slovenije in predsednica Sveta za odziv na sovražni govor pri Mirovnem inštitutu. Od leta 2015 do 2019 je bila članica žirije za razdelitev sredstev za novinarske preiskovalne zgodbe pri Journalismfund.eu v Bruslju. Obenem je članica komisije za enakost spolov pri Olimpijskem komiteju Slovenije, članica izvršnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije in generalna sekretarka Evropske bowling federacije.
Nataša Pirc Musar je poročena, ima sina študenta, vsa družina je navdušena nad kulturo, skupno so se usmerili tudi v vodenje ruske dače. Njen mož, ki je sicer doktorant britanske fakultete za management v Lancastru, doktorat mu je podelila takratna dekanja, sestrična britanske kraljice Elizabete II., princesa Aleksandra. Sicer pa je Pirc Musarjeva tudi navdušena športnica. Je večkratna državna prvakinja v bowlingu, v mladosti je trenirala rokomet. Tudi sicer je navdušenka nad adrenalinskimi športi, poleg tega pa so njena strast še motorji in hitri avtomobili. V užitek so ji tudi prosti padi in vlakci smrti v zabaviščnih parkih, v Turčiji je letela z balonom na tisoč metrov. Navdušena je tudi nad lokostrelstvom in popotniško fotografijo.
Oktobra 2009 je Nataša Pirc Musar postala podpredsednica Skupnega nadzornega organa za Europol (JSB Europol), marca 2013 pa je bila izvoljena za predsednico tega organa. Člani tega nadzornega organa so predstavniki nacionalnih nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov vseh držav članic Europola (države članice EU). Funkcije predsednice JSB Europol je opravljala do izteka mandata na funkciji informacijske pooblaščenke julija 2014.
Oktobra 2014 je ustanovila pravno pisarno, 9. decembra pa je pri Odvetniški zbornici Slovenije zaprisegla kot odvetnica. Odvetniška družba Pirc Musar je začela delovati 1.1.2015. Njena odvetniška pisarna je med drugim zastopala številne kontroverzne osebnosti, med njimi Andreja Marčiča, enega največjih dobaviteljev slovenskega zdravstva, sicer pa nekdanjega zeta Karla Erjavca, ki od slednjega zaradi duševnih bolečin zahteva 27.000 evrov. Zgodba je lani poleti močno odmevala v javnosti in na političnem parketu, ko so v javnost pricurljale fotografije Janševih skupnih dopustov in druženj z Marčičem in lobistom Božom Dimnikom. Že takrat, ko je bil Janša še predsednik vlade, je Nataša Pirc Musar v Marčičevem imenu od medijev zahtevala takojšen umik fotografij. Kot odvetnica je zastopala tudi Viktorja Knavsa v njegovi tožbi, vloženi zoper Bojana Požarja zaradi njegovega zapisa, ob prihodu Knavsa na okrožno sodišče v Ljubljani leta 2018, ko je novinarka POP TV želela Knavsovo izjavo, pa je v javnosti odmevala reakcija Pirc Musarjeve, ki je odrinila novinarkino roko ter lopnila po mikrofonu, ki ga je novinarka držala v rokah.
Pirc Musarjeva je med drugim zastopala tudi Univerzo v Ljubljani, v postopkih imenovanja generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija pred sodišči pa je poskusila izboriti svoje imenovanje za direktorico. Leta 2014 je namreč kandidirala za generalno direktorico javne RTV. Pirc Musarjeva je bila prva ženska, imenovana na čelo RTV Slovenija, a po nizu pravnih zapletov tega položaja ni nikoli zasedla. V zameno je v sodni poravnavi dobila odškodnino v višini 70.000 evrov. Kljub temu ostaja zvesta gostja medijske hiše, čeprav zna pokritizirati predvsem njeno vodstvo. Med drugim je v Sloveniji zastopala tudi interese nekdanje ameriške prve dame Melanie Trump.
Pirc Musarjeva je bila v zadnjih dveh letih in pol pogosta komentatorka odločitev vlade in upravljanja epidemije v državi z odloki, pri tem pa ni skoparila s kritikami na račun vlade Janeza Janše. Ostra je bila tudi do aktualnega predsednika države Boruta Pahorja, ki po njenem mnenju prepogosto ni oblikoval mnenja, ko bi bilo to potrebno.
Kandidaturo za predsednico republike je najavila prva med kandidati, za njeno vložitev pa je nato zbirala podpise volivcev. Za glasove volivk in volivcev se tako poteguje kot neodvisna kandidatka, čeprav je v času, ko je bila informacijska pooblaščenka, sodelovala tako z levo-sredinskimi kot desno-sredinskimi vladami. Premier vlade RS je v drugem krogu Pirc Musarjevi obljubil podporo stranke Gibanje svoboda na volitvah.
