Roboti, ki hodijo na dveh nogah in po obliki spominjajo na ljudi, niso več zgolj atrakcija na tehnoloških sejmih. Na Japonskem so naredili nov korak proti temu, da bi jih dejansko poslali na delovna mesta.

V mestu Narashino v prefekturi Chiba, vzhodno od Tokia, je začel delovati poseben center za zbiranje podatkov, s katerimi bodo učili tako imenovano fizično umetno inteligenco. Cilj je humanoidne robote naučiti opravljati naloge, ki jih danes v tovarnah in logističnih centrih opravljajo ljudje.

Za projektom stoji konzorcij J-HRTI oziroma Japan Humanoid Robot Training & Implementation, v katerem sodeluje pet japonskih podjetij. Gre za prvi tovrstni center na Japonskem, ki ga upravlja skupina, sestavljena izključno iz zasebnih podjetij.

V »učilnici« trenutno 35 humanoidnih robotov

Center, imenovan J-HRTI Kanto Data Factory, je začel polno delovati 26. avgusta. V njem trenutno deluje 35 humanoidnih robotov, zmogljivosti pa omogočajo povečanje njihovega števila na 40. V približno 1400 kvadratnih metrov velikem centru dela okoli 100 ljudi, med njimi več kot 50 operaterjev. Toda roboti se dela ne učijo tako kot človek, ki opazuje sodelavca. Pomagajo jim ljudje.

Ljudje si nadenejo očala in robot začne posnemati njihove gibe

Operaterji uporabljajo očala za navidezno resničnost in z njimi upravljajo humanoidne robote. Med izvajanjem posameznih nalog sistem zbira ogromne količine podatkov o človeških gibih in postopkih. Ti podatki se nato uporabljajo za učenje umetne inteligence.

Gre za tako imenovano imitacijsko učenje. Če želimo, da robot nekoč samostojno vzame predmet, ga prestavi, razvrsti ali odnese na drugo mesto, potrebuje veliko primerov pravilnega izvajanja takšnega opravila. Center ima zato tudi prostore, ki posnemajo dejanska delovna okolja. Tam lahko preverjajo, kako se roboti znajdejo pri nalogah, ki bi jih morali pozneje izvajati v resničnih podjetjih.

Najprej naj bi prevzeli preprosta opravila

Za zdaj ne govorimo o robotih, ki bi jutri zjutraj samostojno prevzeli celotno izmeno v tovarni. J-HRTI želi humanoidne robote najprej uporabljati za preproste naloge, med drugim za prenašanje materiala.

Prve takšne robote želijo v realna delovna okolja vključiti še v japonskem poslovnem letu 2026, ki se konča marca prihodnje leto. Posebej jih zanimajo proizvodnja, skladišča in logistika ter opravila, ki jih je z običajnimi industrijskimi stroji težko avtomatizirati.

Zakaj sploh potrebujemo robota, ki je videti kot človek?

To je eno ključnih vprašanj razvoja humanoidnih robotov. Tovarne, skladišča, stopnice, police, vrata, vozički in orodje so bili večinoma zasnovani za človeško telo. Če je robot po velikosti in načinu gibanja podoben človeku, bi teoretično lahko deloval v obstoječem okolju, ne da bi morali celotno delovno mesto prilagoditi strojem. Toda do tega cilja je še dolga pot. Današnji humanoidni roboti so pri številnih opravilih še vedno počasni, nerodni in nagnjeni k napakam. Težave imajo predvsem takrat, ko se znajdejo v situaciji, ki je niso vajeni. Prav ogromne količine podatkov iz resničnega sveta naj bi pomagale rešiti ta problem.

Japonska želi takšnih centrov deset

Center v Narashinu naj bi bil šele začetek. J-HRTI načrtuje vzpostavitev desetih podobnih centrov po Japonski. Podjetja bi tako skupaj zbirala podatke, izvajala preizkuse in razvijala modele umetne inteligence za različne industrijske panoge.

Razlog za sodelovanje je tudi cena. Zbiranje ogromnih količin kakovostnih podatkov z dejanskimi humanoidnimi roboti zahteva robote, opremo, prostore in veliko število ljudi. Za eno podjetje bi bil takšen projekt bistveno zahtevnejši.

Se roboti torej res učijo naših služb?

Do neke mere – da. Toda za zdaj predvsem posameznih opravil. Humanoidni robot, ki ga človek prek očal za navidezno resničnost večkrat nauči prestaviti škatlo z ene točke na drugo, je še daleč od stroja, ki bi lahko prišel v neznano skladišče in samostojno opravljal delo zaposlenega. Prav to pa je dolgoročni cilj razvoja tako imenovane fizične oziroma utelešene umetne inteligence: da umetna inteligenca ne bi samo odgovarjala na vprašanja na računalniškem zaslonu, ampak bi lahko zaznavala fizični svet, se v njem gibala in opravljala naloge. Na Japonskem so ji zdaj odprli nekakšno »šolo«, v kateri se bo tega učila.