Za popotnika iz Maribora je že črnogorska obala dovolj daleč, da vožnje ne moremo vzeti le kot nepomemben del dopusta, če pa se podamo še nekaj ur južneje, si lahko obetamo prostran prostor ribiških vasi, peščenih plaž, albanskih utrdb in majhnih grških otokov, ki zahtevajo več časa ter nekoliko manj tog načrt, kot smo ga vajeni na poti do severnega Jadrana.

Kdor se septembra odpravi proti morju, navadno išče podaljšek poletja, vendar pot južneje od najbolj znanih hrvaških letovišč ponuja še nekaj več, ne samo višje temperature in še kak dan kopanja.

Črnogorska, albanska in severnogrška obala so dovolj povezane, da jih lahko združimo v daljše cestno potovanje, hkrati pa dovolj različne, da bi jih bilo škoda obravnavati kot niz postankov med vožnjo proti enemu samemu cilju.

Pri tem tudi izraz »neodkriti kraji« zahteva nekaj previdnosti. Rose, Ulcinj, Qeparo in Syvota niso prazne vasi, v katerih domačini presenečeno pozdravijo prvega tujega obiskovalca. Dobro jih poznajo domači gostje in popotniki iz bližnjih držav, le na običajnem slovenskem počitniškem zemljevidu ostajajo nekoliko v senci Budve, Kotorja, Sarande, Ksamila ali Halkidikija.

Na Luštici se turistična Črna gora nekoliko umakne

Med Herceg Novim in odprtim Jadranom leži polotok Luštica, kjer se podoba črnogorske obale hitro oddalji od živahnih promenad Budve in velikih marin Tivata. Ceste postanejo ožje, med kamnitimi naselji se pojavljajo nasadi oljk, manjši zalivi pa dopust narekujejo počasneje, saj se je treba do nekaterih kopališč pripeljati po ovinkasti poti ali priti s čolnom.

Rose stojijo ob vhodu v Boko Kotorsko, na strani zaliva, ki jo večina obiskovalcev opazuje iz Herceg Novega. Nekdanja ribiška vas nima dolge mestne plaže, temveč pomole, kamnite hiše in manjša kopališča, obdana s cipresami, borovci, oljkami in rožiči. Črnogorska turistična organizacija jo opisuje kot ribiško naselje z betonsko-prodnato obalo, ki je zaradi čistega morja zanimiva tudi za potapljače.

Rose so zato primernejše za miren nekajdnevni postanek kot za dopust, pri katerem mora biti vsako popoldne zapolnjeno z novim dogodkom. Iz kraja je mogoče obisk povezati z bližnjimi Žanjicami in Modro špiljo, vendar je treba pred septembrskim prihodom preveriti, kateri prevozniki še vozijo in kako pogosti so odhodi, saj se urniki izletniških čolnov prilagajajo sezoni.

Dlje od doma naj ne pomeni dlje od pomoči

Pri potovanju v manj znane kraje je dobro že pred odhodom vedeti, na koga se lahko obrnete, če zbolite ali se poškodujete. Zavarovanje za tujino Zavarovalnice Sava vključuje 24-urno asistenco v slovenskem jeziku, ki vam je na voljo vse dni v letu.

V Ulcinju kamen zamenja pesek, obala pa dobi drugačen značaj

Vožnja proti jugu Črne gore se na točki, ki je že na prvi pogled precej drugačna od Boke Kotorske. Ulcinj ima staro mestno jedro na skalnem pomolu, njegovo širše obalno območje pa določata Velika plaža in Ada Bojana, kjer zalive s kratkimi prodnatimi plažami zamenja odprta peščena obala.

[[image_1_article_91098]]

Velika plaža se razteza približno 13 kilometrov in je zaradi vetra ter plitvega morja postala eno pomembnejših črnogorskih območij za kajtanje. Maestral na tem delu obale praviloma piha od maja do septembra, zato konec glavne sezone ne pomeni nujno tudi konca dejavnosti na vodi.

Na njenem skrajnem južnem delu se morju pridruži reka Bojana, ob njej pa stojijo lesene hiške in restavracije, ki so znane predvsem po ribjih jedeh. Ada Bojana ima dolgo nudistično tradicijo, zaradi česar morda ne bo izbira vsakega obiskovalca, vendar celotno območje ponuja dovolj prostora, da lahko mirnejše kopanje, vodne športe in raziskovanje starega Ulcinja združimo v en oddih.

[[image_2_article_91098]]

Ulcinj je lahko zadnja črnogorska postaja ali začetek poti proti Albaniji. Ker je blizu meje, se zdi nadaljevanje proti jugu na zemljevidu preprosto, vendar je pri takšnem potovanju bolje pustiti dovolj časa za prehod meje, promet in postanke, namesto da bi na isti dan načrtovali še prihod do osrednjega dela albanske riviere.

Albanska riviera se skriva med starimi vasmi in obalno cesto

Albanija je v zadnjih letih dobila precej več turistične pozornosti, a so se ob tem v ospredju znašla predvsem najbolj fotogenična imena, med njimi Dhërmi, Saranda in Ksamil. Kdor obalno cesto prevozi nekoliko počasneje, bo med njimi našel kraje, ki niso zgrajeni okoli ene same prepoznavne plaže, temveč povezujejo stare vasi na pobočjih, novejše nastanitve ob morju in pokrajino, v kateri oljčni nasadi segajo skoraj do obale.

Qeparo ima dva izrazito različna dela. Spodnji se je razvil ob morju in ponuja nastanitve ter dostop do plaže, stara vas pa stoji višje na pobočju, med kamnitimi hišami in ozkimi ulicami, pri čemer vam bo služil kot mirnejša osnova za obisk bližnjega Himarëja, Borsha in Porto Palerma, zato se obiskovalcu ni treba vsak dan seliti v novo nastanitev, da bi spoznal širše območje.

[[image_3_article_91098]]

Daljša pot zahteva nekoliko širši seznam priprav

Ko se pot nadaljuje proti Črni gori, Albaniji, Grčiji ali bolgarski obali, ob dokumentih, rezervacijah in preverjeni poti ne pozabite na ustrezno zavarovanje. Zavarovanje za tujino Zavarovalnice Sava lahko glede na izbrano kritje krije stroške ambulantnega, bolnišničnega ali zobozdravstvenega zdravljenja ter nujnih prevozov.

 

[[image_7_article_91098]]

Le nekaj kilometrov južneje se Borsh razteza med vznožjem hriba in dolgo obalo. Nad naseljem stojijo ostanki gradu, do morja pa vodi cesta skozi zeleno pokrajino in oljčne nasade, ta kraj pa prinaša tudi najdaljšo plažo na tem delu albanske riviere.

Vožnjo proti Himarëju je smiselno prekiniti v Porto Palermu, kjer nad zaprtim zalivom stoji utrdba iz začetka 19. stoletja, povezana z Ali Pašo Tepelenskim, ki je imela strateško vlogo pri varovanju zaliva in pomorskih poti.

Porto Palermo je dovolj majhen, da ga ni treba obravnavati kot samostojno počitniško destinacijo. Njegova prednost je prav v tem, da lahko ogled gradu, kratek postanek ob vodi in nadaljevanje po obalni cesti združimo v dan, ki ga ne narekuje urnik velikega letovišča.

Daljša pot naj ne pomeni manj premišljene priprave

Ko potovanje vključuje več držav, različna prevozna sredstva in dejavnosti na vodi, se je pred odhodom smiselno ustaviti tudi pri vprašanju zavarovanja. Turistično zavarovanje z asistenco Zavarovalnice Sava zagotavlja 24-urno pomoč v slovenskem jeziku, namenjeno pa je primerom, ko v tujini zbolite, se poškodujete ali se znajdete v drugih nepredvidenih okoliščinah. Pred sklenitvijo preverite obseg posameznega kritja in ga prilagodite trajanju potovanja ter načrtovanim dejavnostim.

Preverite možnosti zavarovanja za tujino.

Zvërnec pokaže obalo, na kateri plaža ni edini razlog za postanek

Severozahodno od Vlorë se strnjena obalna pozidava umakne laguni Narta, borovemu gozdu in mokriščem. Na majhnem otoku Zvërnec stoji samostan, do katerega vodi kar 270 metrov dolg lesen most, zaradi česar je obisk res nekaj posebnega.

Zvërnec lahko vključimo na začetek poti po albanski rivieri ali ga prihranimo za vrnitev proti severu, pri čemer od njega ne smemo pričakovati enake ponudbe kot od Sarande ali Vlorë. Glavni razlog za obisk so pokrajina, sprehod do samostana in odmik od obalnega prometa, zato je pametno vnaprej preveriti dostop ter s seboj vzeti vse, kar potrebujemo za nekaj mirnejših ur v naravi.

[[image_4_article_91098]]

V Epiru se morje začne prepletati z rekami in otočki

Po prehodu v severozahodno Grčijo se pred popotnikom pojavi nova dilema: nadaljevati proti enemu od Jonskih otokov ali ostati na celini. Syvota ponuja vmesno možnost, saj gre za obmorski kraj, obrnjen proti skupini majhnih neposeljenih otočkov, zalivov in plaž, ki jih je mogoče raziskovati z izletniškim ali najetim čolnom.

Nekdanja ribiška vas se je razvila v urejeno turistično središče, zato je ni več mogoče predstavljati kot skrivnost grške obale. Vseeno ostaja zunaj Grčije manj prepoznavna od bližnje Parge, Krfa ali Lefkade. Pred krajem ležijo štirje neposeljeni otočki, ob obali pa so manjši zalivi in pristanišča, zaradi katerih je Syvota postala priljubljena med jadralci in obiskovalci, ki želijo del dopusta preživeti na vodi.

Nekoliko južneje leži Ammoudia, manjši kraj ob izlivu reke Aheron v Jonsko morje. Reka izvira v gorovju Souli, prečka ravnico Fanari in se pri vasi izliva v morje, njeno širše območje pa je zaradi naravne vrednosti vključeno v omrežje Natura 2000.

Iz Ammoudie so organizirane vožnje z manjšimi čolni po spodnjem delu reke, višje ob toku pa ponudniki izvajajo kajakaštvo, rafting in druge vodne dejavnosti. Kraj je zato primeren za obiskovalca, ki želi ostati blizu plaže, vendar ga zanima tudi pokrajina v notranjosti Epira. Pred rezervacijo posamezne dejavnosti je treba preveriti aktualne termine, zahtevnost in opremo, saj se ponudba prilagaja razmeram na reki ter delu sezone.

Ammouliani je otok, do katerega ne potrebujete dolge plovbe

Na vzhodni strani Halkidikija leži Ammouliani, stalno naseljeni otok, ki meri približno 4,5 kvadratnega kilometra, njegovo glavno naselje pa se dviga nad pristaniščem, med manjšimi ulicami, vrtovi in hišami s strešniki.

Do otoka vozi trajekt iz pristanišča Tripiti, prehod pa traja približno od 10 do 15 minut. Povezava obratuje vsak dan, vendar se število odhodov spreminja glede na sezono, zato pred prihodom nujno preverite veljavni vozni red.

[[image_6_article_91098]]

Prav kratka plovba je ena njegovih pomembnejših prednosti. Obiskovalec dobi občutek otoškega dopusta, ne da bi moral dan prilagajati dolgemu trajektnemu prehodu, otok pa je dovolj majhen, da nekaj dni mine brez stalnega prevažanja med oddaljenimi kraji. Grški turistični portal kot primeren čas za obisk brez največje vročine in gneče izpostavlja tudi september ter oktober, vendar je treba za konkretni termin preveriti razpoložljivost nastanitev in sezonske ponudbe.

Sinemorets, kjer se reka Veleka sreča s Črnim morjem

Če je Jadran že preveč domač, je mogoče pogled obrniti proti jugovzhodu Balkana. Sinemorets leži na skrajnem jugu bolgarske črnomorske obale, nedaleč od meje s Turčijo, njegova najbolj prepoznavna naravna točka pa je izliv reke Veleke. Vas ima dostop do plaže ob izlivu in plaže Butamjata, v bližini sta zavarovana pokrajina naravnega parka Strandža ter obalno mestece Ahtopol.

Pot do tja je iz Slovenije občutno daljša od poti na severni Jadran, zato to gotovo ni smiselna izbira za kratek pobeg, temveč za potovanje, pri katerem je mogoče združiti več postankov po Balkanu. Nagrada za dodatne kilometre je obala, ki se od znanih jadranskih podob razlikuje že po pokrajini: namesto kamnitih zalivov se ob morju srečajo rečni izliv, peščene površine in gozdnato zaledje Strandže.

[[image_5_article_91098]]

Iz Maribora se takšne poti ne lotevamo kot podaljšanega izleta na Hrvaško

Razdalja je pri potovanju proti jugu samo prvi del načrtovanja. Kaj hitro namreč ugotovimo, da so obalne ceste počasnejše od pričakovanj, prehodi meja vzamejo nepredvidljivo veliko časa, septembra pa se začnejo spreminjati tudi urniki trajektov, izletniških plovil in posameznih sezonskih ponudnikov. Potovanje, ki na zemljevidu poveže Luštico, južno Albanijo in Epir, zato potrebuje več dni, kot bi sklepali samo iz kilometrov.

Za krajši oddih je zato bolj smiselno izbrati eno območje in ga raziskati brez vsakodnevnega seljenja: Luštico povezati z Ulcinjem, Qeparo z Borshem in Porto Palermom, Syvoto z Ammoudio ali Ammouliani s preostalim vzhodnim Halkidikijem. Daljša krožna pot omogoča prehod skozi več držav, vendar naj med posameznimi etapami ostane dovolj prostora za postanke ter spremembo načrta.

Pred odhodom si seveda vzemite čas tudi, da preverite veljavnost dokumentov, aktualne vstopne pogoje v ciljnih in tranzitnih državah ter razmere na načrtovani poti. Enako priporoča Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki potnikom svetuje še spremljanje varnostnih obvestil in ureditev ustreznega potovalnega zdravstvenega zavarovanja.

Pot južneje ima največ smisla takrat, ko je ne razumemo kot tekmovanje v številu prevoženih držav ali kot lov na kraje, ki jih družbena omrežja še niso opazila, saj je njena vrednost predvsem v počasnem premikanju med različnimi obalami, ob katerih se kamnite črnogorske vasi umaknejo albanskim peščenim plažam, te pa rečnim ustjem in majhnim grškim otokom. Na koncu morda ne bomo odkrili neznanega Balkana, bomo pa nekoliko razširili svoj običajni zemljevid dopusta.

Je to le eno od vaših letošnjih potovanj?

Če radi večkrat na leto pobegnete čez mejo, je vredno poleg zavarovanja za posamezno potovanje preveriti tudi možnost letnega zavarovanja. Tako vam pred vsakim novim odhodom ni treba znova urejati enakega dela priprav.