Cene goriva po svetu znova pritiskajo na denarnice voznikov, podobno pa velja tudi za številne evropske države. Ker je avtomobil za marsikoga še vedno nepogrešljiv del vsakdana, lahko k nižjim stroškom pripomorejo že nekatere preproste spremembe voznih navad.
Kadar je mogoče, avto pustite doma
V mestih je eden najučinkovitejših načinov za zmanjšanje stroškov preprosto ta, da avtomobil uporabljamo manj. Krajše poti lahko opravimo peš ali s kolesom, pri daljših poteh pa je smiselno razmisliti o javnem prevozu.
Avtomobil je seveda v številnih primerih še vedno nujen, zlasti pri daljših potovanjih. Takrat lahko na porabo vplivata predvsem način vožnje in hitrost.
Pravočasno prestavljanje lahko zmanjša porabo
Pomemben dejavnik varčne vožnje je tudi prestavljanje. Strokovnjaki priporočajo, da voznik prestavlja v višjo prestavo razmeroma zgodaj in v nižjo šele, ko je to potrebno. S tem lahko motor deluje v območju, kjer je poraba goriva nižja.
Pri tem je pomembno, da motorja ne obremenjujemo pri prenizkih vrtljajih. Kot orientacija se pogosto omenja območje približno med 1500 in 2500 vrtljaji na minuto, v katerem sta obremenitev motorja in poraba pri običajni vožnji razmeroma nizki.
Tudi hitrost na avtocesti vpliva na porabo
Pomembno vlogo ima tudi hitrost. Višja kot je hitrost, več energije avtomobil potrebuje za premagovanje zračnega upora, zato lahko že nekoliko počasnejša vožnja pomeni manjšo porabo.
Nemška strokovna organizacija TÜV na avtocestah kot orientacijo navaja hitrost med 70 in 80 odstotki največje hitrosti vozila, pri čemer naj ta ne bi presegala 130 km/h.
Takšno pravilo je predvsem uporabno kot groba orientacija, zlasti pri manjših in manj zmogljivih avtomobilih. Če je na primer najvišja hitrost avtomobila 150 km/h, bi to pomenilo približno 105 do 120 km/h.
Pri tem pa velja upoštevati prometne razmere, omejitve hitrosti in varnost. Varčna vožnja namreč ne pomeni, da je treba voziti čim počasneje, temveč da se izogibamo nepotrebnemu pospeševanju, zaviranju in previsokim hitrostim.
