Ko se temperature spustijo in se začne kurilna sezona, marsikateri lastnik hiše opazi, da peč porabi več drv kot običajno. Ogenj hitro ugasne, toplota ne zdrži dolgo, dimnik pa se umaže hitreje. Prvi pomislek je pogosto, da je težava v peči ali ogrevalnem sistemu.

Vendar je razlog lahko precej bolj preprost: v peči pristane neustrezen ali premalo suh les.

To je še posebej pomembno v času, ko gospodinjstva iščejo načine, kako zmanjšati stroške ogrevanja. Kurilno olje je za številne uporabnike vse manj privlačen energent, zato se del gospodinjstev odloča za drva, pelete, sekance, toplotne črpalke in druge alternative. Pri ogrevanju na drva pa sama izbira energenta še ni dovolj. Pomembno je tudi, kaj pravzaprav zakurimo.

Les ni vedno enak – pomembni sta vrsta in vlažnost

Razlika med posameznimi vrstami lesa je lahko precejšnja. Gostejši trdi les praviloma vsebuje več energije na enoto prostornine in zato gori dlje ter zagotavlja bolj enakomerno toploto.

Pomembna pa je še ena lastnost: vlažnost lesa.

Tudi kakovosten hrast ali gaber ne bo dobra izbira, če je les premoker. Del energije, ki bi morala segrevati prostor, se namreč porablja za izhlapevanje vode. Posledica je slabše zgorevanje, več dima in več oblog v dimniku.

Zato pri nakupu ali pripravi drv ni pomembno samo, za katero vrsto lesa gre, ampak tudi, kako dolgo in v kakšnih razmerah se je sušil.

Hrast: počasen in vztrajen vir toplote

Hrast velja za eno od klasičnih izbir za ogrevanje. Zaradi svoje gostote gori razmeroma počasi in lahko zagotavlja dolgotrajnejšo toploto.

Primeren je predvsem takrat, ko želimo, da ogenj ne ugasne prehitro in da med posameznimi nalaganji mine več časa.

Pri hrastu pa je sušenje še posebej pomembno. Če je les premoker, bo težje zagorel, bolj dimil in slabše oddajal uporabno toploto. Vlažen les lahko obenem prispeva k hitrejšemu nastajanju oblog v dimniku.

Breza hitro zagori, vendar tudi hitreje izgori

Med uporabniki drv je priljubljena tudi breza. Njena prednost je, da se razmeroma hitro vname in hitro odda toploto.

To je uporabno predvsem pri začetku kurjenja, ko želimo čim prej segreti peč oziroma prostor. Njena slabost pa je, da v primerjavi z gostejšimi vrstami lesa praviloma ne zagotavlja tako dolgega gorenja.

Zato jo je mogoče kombinirati z gostejšim lesom, kot sta hrast ali gaber.

Gaber je med gostejšimi vrstami lesa

Gaber je zaradi svoje gostote zanimiva izbira za tiste, ki želijo dolgotrajnejše gorenje. Dobro pripravljena drva gorijo počasi in enakomerno ter lahko dolgo ohranjajo žerjavico.

Tak les je zato primeren za obdobja, ko želimo čim bolj stabilno ogrevanje in manj pogosto dodajanje drv.

Tudi pri gabru pa velja osnovno pravilo: prednost ima dobro posušen les. Če je vlažen, njegova velika gostota ne more nadomestiti slabšega zgorevanja.

Največja napaka? Kurjenje premokrega lesa

Ne glede na vrsto velja, da je vlažnost ena najpomembnejših lastnosti drv.

Premoker les lahko povzroči:

  • manj uporabne toplote,
  • več dima,
  • slabše zgorevanje,
  • več oblog v dimniku,
  • večjo porabo lesa,
  • pogostejše čiščenje kurilne naprave in dimnika.

Zato ni dovolj, da kupimo »trd les«. Pomembno je, da je ustrezno pripravljen in posušen.

Drva se morajo pred kurjenjem dovolj dolgo sušiti, pri čemer je čas odvisen od vrste lesa, načina razreza, zlaganja, prezračevanja in vremenskih razmer. Pri pravilno pripravljenem lesu je pomembnejša dejanska vlažnost kot zgolj podatek, koliko mesecev je bil les skladiščen.

Zakaj se vse več gospodinjstev ozira po alternativah kurilnemu olju?

Cena energentov je v zadnjih letih pomemben dejavnik pri odločitvah o načinu ogrevanja. Kurilno olje je za gospodinjstva izpostavljeno nihanjem cen nafte in predstavlja strošek, ki ga je pri starejših, energetsko manj učinkovitih hišah še posebej težko nadzorovati.

Zato se del lastnikov stanovanjskih hiš odloča za druge načine ogrevanja. Med njimi so lesna biomasa, peleti, sekanci, toplotne črpalke in kombinirani sistemi.

Drva imajo pri tem posebno prednost za gospodinjstva, ki imajo dostop do lesa, ustrezno kurilno napravo in prostor za skladiščenje. Vendar pa cena drv sama po sebi še ne pove, koliko bo v resnici stalo ogrevanje. Pomembna sta tudi kakovost in energijska učinkovitost lesa.

Cenejša drva niso nujno najcenejša rešitev, če vsebujejo veliko vlage in jih je zato treba porabiti bistveno več.

Najbolj smiselna je kombinacija različnih vrst lesa

Pri ogrevanju zato ni nujno, da uporabljamo samo eno vrsto lesa.

Za začetno fazo kurjenja je lahko uporaben lažje vnetljiv les, ki hitro ustvari dovolj toplote, nato pa lahko dodamo gostejši les, ki gori dlje in zagotavlja stabilnejšo toploto.

Praktična kombinacija je tako lahko na primer breza za hitrejši začetek kurjenja ter hrast ali gaber za daljše gorenje.

Seveda je pri tem treba upoštevati navodila proizvajalca konkretne kurilne naprave in uporabljati zanjo primerna goriva.

Več toplote ni nujno povezano z več drvmi

Pri ogrevanju na drva zato ni ključno vprašanje samo, koliko kubičnih metrov lesa imamo na voljo. Pomembno je, kakšen les je to, kako suh je in kako učinkovito ga kuri kurilna naprava.

Dobro posušena in ustrezno izbrana drva lahko pomenijo bolj enakomerno zgorevanje, manj pogosto nalaganje in manj težav z dimnikom. Nasprotno pa lahko premoker ali neustrezen les povzroči večjo porabo in slabši ogrevalni učinek.