V središču Maribora se počasi zaključuje ena največjih kulturnih investicij zadnjih desetletij, ki je iz dolgoletnega načrtovanja nove Mariborske knjižnice prerasla v precej širšo prenovo celotnega Rotovškega trga. Center Rotovž bo pod eno streho in okoli skupnih prostorov povezal knjižnico, Umetnostno galerijo Maribor, mestni kino in druge kulturne ter izobraževalne vsebine, ko bo ta del projekta končan, pa se bo preobrazba območja nadaljevala še s celovito prenovo zgodovinske Mestne hiše Rotovž na Glavnem trgu, ki je prav tako podprta z evropskimi sredstvi.
[[image_4_article_91236]]
Kdor je v zadnjih letih hodil čez Glavni trg proti Rotovškemu trgu, je lahko od zunaj spremljal predvsem gradbišče, zapore in občasne poglede v prostor, ki je bil pred začetkom del precej drugačen od tistega, ki danes že dobiva svojo končno podobo. Za ograjami pa je medtem nastajal eden najobsežnejših kulturnih projektov v mestu, pri katerem gre za precej kompleksnejši poseg v gosto pozidano zgodovinsko jedro.
Center Rotovž je medtem že precej bližje končni podobi. Kaj je bilo ob zadnjem novinarskem obisku gradbišča mogoče videti in kakšna je trenutno predvidena časovnica odprtja, smo podrobneje predstavili v članku FOTO: Največja investicija v Mariboru v času samostojne Slovenije še korak bližje cilju.
[[image_5_article_91236]]
Gradnja se zdaj počasi približuje zaključku, selitev uporabnikov je predvidena prihodnje leto, z odprtjem pa naj bi mesto dobilo prostor, ki bo bistveno presegal prvotno nalogo reševanja dolgoletne prostorske stiske Mariborske knjižnice.
Začetki projekta namreč segajo že v leto 2008, ko je bil izveden arhitekturni natečaj za celovito preureditev Rotovškega trga, vendar takratna rešitev ni bila realizirana. Ko je Mestna občina Maribor projekt leta 2019 ponovno odprla, ga je zastavila precej širše ter preverila, ali je mogoče na isto območje poleg knjižnice umestiti še velike razstavne prostore za Umetnostno galerijo Maribor in mestni kino. Programska preveritev je pokazala, da je takšna zasnova izvedljiva, sledili so priprava investicijske in projektne dokumentacije, pridobivanje dovoljenj ter usklajevanje zahtevnega posega v prostor, gradbena dela pa so se februarja 2022 začela z rušitvami, varovanjem gradbene jame in statičnimi ojačitvami objektov, ki so bili vključeni v rekonstrukcijo.
[[image_1_article_91236]]
Center Rotovž bo povezal kulturne vsebine, ki so bile doslej razpršene po mestu
Na nekaj več kot 8.000 kvadratnih metrih bodo po dokončanju projekta združene vsebine, ki so bile doslej prostorsko razpršene ali so delovale v neustreznih oziroma premajhnih prostorih. Zahodni del kompleksa bo namenjen Mariborski knjižnici, na vzhodni strani Rotovškega trga bodo sodobni razstavni prostori Umetnostne galerije Maribor, mestni kino pa bo umeščen v kletni del kompleksa in povezan tudi s prostori pod Mestno hišo Rotovž. Ob tem bodo nastale še učilnice in ustvarjalnice, namenjene različnim izobraževalnim programom, večnamenski prostor pod Rotovškim trgom, zasnovan kot amfiteatralna dvorana za večje prireditve, ter kavarna, ki naj bi postala ena od skupnih točk vseh programov in hkrati prostor, odprt tudi za ljudi, ki v Center Rotovž ne bodo prišli zaradi določene kulturne vsebine.
[[image_2_article_91236]]
Prav ta skupni del je eden pomembnejših elementov projekta, saj je Rotovž zasnovan kot prostor, v katerem se bodo dejavnosti različnih zavodov srečevale in prehajale ena v drugo. Obisk knjižnice se bo lahko nadaljeval v galeriji, filmska projekcija z dogodkom v skupnem prostoru, izobraževalne dejavnosti pa zadrževanje v kavarni ali na trgu, zato bo končni učinek projekta precej odvisen od tega, kako bodo ti programi po odprtju dejansko sodelovali in koliko vsakodnevnega življenja bodo uspeli privabiti na Rotovški trg.
[[image_3_article_91236]]
V zaključnem obdobju gradnje se vse več pozornosti že preusmerja z velikih gradbenih posegov na notranjo opremo, pripravo programskih prostorov in kasnejšo selitev uporabnikov, ki je zaenkrat predvidena v prihodnjem letu.
V starem mestnem jedru so morali novo arhitekturo ves čas prilagajati obstoječemu prostoru
Gradnja v tem delu mesta je bila zahtevna tudi zato, ker Center Rotovž ne nastaja na praznem zemljišču, temveč v prostoru, kjer so zgodovinske stavbe tesno postavljene druga ob drugi, pod površjem pa se skrivajo starejše konstrukcije in prostori, ki jih je bilo treba bodisi ohraniti bodisi vključiti v novo celoto. Dva objekta sta bila porušena in nadomeščena z novogradnjama, pri čemer so se ohranili nekdanji kletni prostori knjižnice oziroma ledenice, oba nova dela pa pod nivojem trga povezuje nov osrednji kletni prostor. V projekt so vključeni še objekt na Glavnem trgu 15, severni trakt Mestne hiše Rotovž in del objekta v Lekarniški ulici, zato prenova v resnici zajema več povezanih stavbnih plasti, ki jih bo obiskovalec po odprtju doživljal kot enoten kompleks.
Ker se projekt umešča v zaščiteno staro mestno jedro, je Mestna občina Maribor že pri projektiranju sodelovala z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pri prenovi samega Rotovškega trga pa se nova ureditev navezuje na prepoznavno geometrijo zasnove arhitekta Branka Kocmuta iz leta 1960. Trg tako ne bo preprosto nadomeščen z novo arhitekturno podobo, temveč bo njegova zgodovinska zasnova reinterpretirana in prilagojena novim programom ter podzemnim prostorom, ki jih prej na tem mestu ni bilo.
S projektom se bo znova odprla tudi povezava med Glavnim in Slomškovim trgom, ki je bila zaradi gradnje več let prekinjena, hkrati pa naj bi Rotovž postal pomembna točka pri nadaljnjem povezovanju proti Gosposki in Lekarniški ulici. Prav ta vidik je za vsakodnevno življenje mesta morda celo pomembnejši, saj bo Center Rotovž ponovno postal naravni del poti skozi mestno jedro.
[[image_6_article_91236]]
Ko se bo gradnja Centra Rotovž zaključila, preobrazbe območja še ne bo konec
Čeprav je trenutno v ospredju predvsem zaključevanje Centra Rotovž in prihodnja selitev kulturnih ustanov, bo temu sledil še en pomemben poseg na istem območju. Evropska sredstva so bila namreč odobrena tudi za celovito prenovo zgodovinske Mestne hiše Rotovž na Glavnem trgu, ki bo tako naslednja večja faza urejanja tega dela starega mestnega jedra.
Gre za samostojen projekt, vendar ga je glede na lego in prihodnjo uporabo prostora skoraj nemogoče obravnavati povsem ločeno od Centra Rotovž. Mestna hiša je zavarovana kot profana stavbna dediščina, njena prenova pa bo zajela osrednji del objekta, ki bo vsebinsko, energetsko in protipotresno saniran ter prilagojen sodobnejši uporabi. Skupno bo prenovljenih 1.245,13 kvadratnega metra neto površin, po zaključku pa bodo prostori še naprej namenjeni delovanju mestne uprave, hkrati pa bodo primernejši za slovesnosti, sprejeme ter poslovne in kulturne dogodke, s čimer naj bi stavba ponovno dobila izrazitejšo javno in reprezentančno vlogo.
Pri prenovi bo posebno vprašanje prav ravnotežje med ohranjanjem zgodovinskega značaja objekta in zahtevami, ki jih ima javna stavba v 21. stoletju. Energetska učinkovitost, varnost, sodobne inštalacije ter dostopnost je treba vgraditi v objekt, pri katerem ni mogoče preprosto posegati v konstrukcijo ali spreminjati prostorov tako, kot bi bilo mogoče pri novogradnji. Smisel projekta je zato predvsem v tem, da se stavbo, ki je že stoletja eden pomembnejših elementov Glavnega trga, ohrani v aktivni uporabi, namesto da bi zaradi tehničnih omejitev postopoma izgubljala svojo funkcijo.
S tem se bo tudi logično nadaljevala smer, v katero je zastavljen celoten Rotovž.
Največji učinek se bo pokazal šele, ko se bodo v Rotovž vrnili ljudje
V zadnjih mesecih je projekt že začel stopati iz gradbiščne faze tudi v javni prostor. Na Glavnem trgu je bila postavljena razstava o nastajanju Centra Rotovž, javnost pa so povabili tudi k sodelovanju pri oblikovanju nekaterih prihodnjih vsebin, med drugim pri izbiri imena kavarne. Gre sicer za manjši del celotnega projekta, vendar dovolj dobro pokaže idejo bodočega Rotovža, ki naj bi bil po odprtju manj formalna kulturna institucija in bolj prostor, katerega značaj bodo skupaj z ustanovami oblikovali tudi njegovi uporabniki.
[[image_7_article_91236]]
Po skoraj dveh desetletjih od prvega arhitekturnega natečaja se tako zaključuje osrednji del zgodbe, vendar ne tudi celotna prenova območja. Najprej bo zaživel Center Rotovž, nato bo sledila celovita prenova Mestne hiše Rotovž, skupaj pa oba projekta pomenita dolgoročno preobrazbo enega najobčutljivejših in hkrati najbolj pomembnih delov starega Maribora.
[[image_8_article_91236]]
Ko se bodo gradbene ograje dokončno umaknile, pa bomo lahko sčasoma podali odgovor na vprašanje, ali bo Rotovškemu trgu po letih načrtovanja in gradnje uspelo postati tisto, kar je bilo ves čas bistvo projekta, postati živ del mestnega središča, v katerem kultura postane del vsakodnevnega utripa mesta.
[[image_1_article_90421]]
