Ko govorimo o gospodarski odličnosti Štajerske, pogosto govorimo o podjetjih, ki so zrasla v lokalnem okolju, danes pa svoje znanje, tehnologijo in izdelke uspešno postavljajo na evropski in svetovni trg. Ena takšnih zgodb je tudi Perutnina Ptuj.

Sodobno perutninarstvo namreč danes ni več zgolj vprašanje proizvodnje hrane. Je področje, v katerem se srečujejo biologija, veterina, tehnologija, digitalizacija, avtomatizacija, trajnost in podatki. Konkurenčnost prihodnosti bo zato vse bolj odvisna od sposobnosti, kako hitro in učinkovito lahko nova znanja in rešitve prenesemo v vsakodnevno prakso.

Eden od primerov takšnega povezovanja je evropski projekt BroilerNet, v okviru katerega so bile tri slovenske dobre prakse prepoznane kot primeri, vredni širše evropske uporabe.

Ko dobra praksa postane evropska inovacija

Projekt BroilerNet je med letoma 2022 in 2026 povezoval strokovnjake, raziskovalce, svetovalce in rejce pitovnih piščancev iz 13 evropskih držav. Njegov namen je bil povezovati znanje in izkušnje ter iskati rešitve, ki lahko prispevajo k večji dobrobiti živali, zmanjšanju vplivov reje na okolje ter učinkovitejši in konkurenčnejši proizvodnji.

Pomemben del projekta je bil namenjen prepoznavanju dobrih praks, ki niso ostale v laboratorijih ali raziskovalnih projektih, ampak so se izkazale v realnem okolju – na kmetijah in v vsakodnevni proizvodnji.

Prav v tem je ena ključnih značilnosti sodobnih inovacij v perutninarstvu: inovacija ni nujno le nova naprava ali digitalno orodje. Lahko je tudi nov način organizacije reje, spremljanja živali, izboljšanja dobrobiti, zmanjševanja porabe virov ali učinkovitejšega sodelovanja med rejcem, stroko in proizvodnim sistemom.

Projekt je v Slovenijo pripeljala izredna profesorica Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Manja Zupan Šemrov, kot slovenski industrijski partner pa je pri njem sodelovala Perutnina Ptuj. Pri izboru slovenskih primerov dobrih praks je imela pomembno vlogo Nataša Medved, ki je s svojim strokovnim poznavanjem panoge prepoznala rešitve z mednarodnim potencialom.

Rezultat so trije certifikati evropske dobre prakse.

Prejeli so jih Monika Drofelnik s kmetije Drofelnik, Blaž Bedenik s Perutninarske zadruge Ptuj in Veterinarska ambulanta Perutnine Ptuj.

Njihova posebna vrednost je prav v tem, da gre za rešitve, razvite in preizkušene v praksi. To pomeni, da imajo potencial, da se iz lokalnega okolja prenesejo tudi v druge evropske proizvodne sisteme.

Štajersko znanje z evropskim dosegom

Perutnina Ptuj je s svojim razvojem že dolgo vpeta v mednarodni prostor, vendar ostaja njena identiteta močno povezana s Ptujem in Štajersko. Prav kombinacija lokalnih korenin in mednarodnega delovanja je ena od značilnosti podjetja.

Podjetje danes ni zgolj proizvajalec hrane, temveč vse bolj tudi tehnološko in razvojno podjetje znotraj živilske industrije, kjer se srečujejo znanje rejcev, veterinarska stroka, raziskave, tehnologija, podatki in proizvodnja.

To je tudi eden od razlogov, zakaj so evropski projekti, kot je BroilerNet, pomembni. Omogočajo, da se dobre rešitve ne razvijajo vsaka zase, ampak se znanje med državami izmenjuje, preverja in nadgrajuje.

Prihodnost temelji na sodelovanju

BroilerNet je zaključil štiriletno evropsko sodelovanje z zelo aktualnim sporočilom: prihodnost perutninarstva ne bo temeljila le na novih tehnologijah, temveč predvsem na sposobnosti, da znanje povežemo, ga preizkusimo v praksi in najboljše rešitve prenesemo tudi čez meje.

Tri slovenske dobre prakse, ki so prejele evropski certifikat, so dokaz, da se to lahko začne tudi na Štajerskem in da lahko domače znanje postane evropska rešitev.

*Projekt BroilerNet je financirala Evropska unija v okviru programa Horizon Evropa, največjega programa EU za raziskave in inovacije v obdobju 2021–2027. V njem so sodelovali partnerji iz Nizozemske, Švedske, Italije, Nemčije, Španije, Združenega kraljestva, Poljske, Slovenije, Francije, Grčije, Finske, Portugalske in Irske.