Slovenija ima približno 4.000 ekoloških kmetij, vendar se njihov delež ne povečuje dovolj hitro, da bi država dosegla zastavljene cilje. Pri iskanju rešitev ima pomembno vlogo tudi Univerza v Mariboru, saj Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede vodi Konzorcij za ekološko kmetijstvo Slovenije (KEKS), ki povezuje 29 partnerjev.

Do leta 2027 bi moralo biti ekoloških 18 odstotkov površin

Po podatkih, ki jih je za predstavila red. prof. dr. Martina Bavec, vodja konzorcija KEKS, je bilo leta 2024 v Sloveniji približno 4.000 oziroma osem odstotkov vseh kmetij ekoloških. V kontrolo ekološkega pridelovanja je bilo vključenih 56.810 hektarjev oziroma 13 odstotkov kmetijskih površin.

Rast pa je prepočasna. V obdobju med letoma 2014 in 2020 se je število ekoloških kmetij v povprečju povečevalo za približno 70 na leto, obseg površin pa za okoli 1.500 hektarjev letno. S takšnim tempom Slovenija ne bo dosegla cilja iz Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva, po katerem naj bi bilo do leta 2027 ekoloških 18 odstotkov kmetijskih površin. Nekatere evropske države so pri preusmerjanju precej hitrejše. Bavec kot primer izpostavlja Irsko, kjer so v zadnjih petih letih število ekoloških kmetij in površin povečali za štirikrat. 

Zakaj se slovenski kmetje ne odločajo za preusmeritev?

Ena največjih težav je po besedah Bavčeve pomanjkanje zagotovljenega odkupa. Kmetija lahko opravi preusmeritev v ekološko pridelavo, nato pa svojih izdelkov ne more prodati kot ekoloških oziroma zanje ne dobi ustrezne dodane vrednosti.

Posledično so nekateri pridelovalci prisiljeni ekološko pridelane pridelke ali živali prodajati kot konvencionalne. Na drugi strani javni zavodi in gostinci opozarjajo, da v Sloveniji ni dovolj domačih ekoloških pridelkov. Težava je torej tudi v slabo vzpostavljeni verigi od pridelovalca do kupca. Primanjkuje ustrezne infrastrukture, denimo silosov za ekološka žita ter skladišč in hladilnic za ekološko sadje in zelenjavo.

Brez herbicidov in nekaterih drugih sredstev je pridelava zahtevnejša

Ekološki kmetje se srečujejo tudi s tehnološkimi izzivi. Pri rastlinski pridelavi so med največjimi varstvo pred boleznimi in škodljivci, obvladovanje plevela brez herbicidov ter zagotavljanje hranil brez uporabe nekaterih mineralnih gnojil.

Pridelki so zato v povprečju manjši kot pri konvencionalni pridelavi, vendar razlika ni vedno enaka. Veliko je odvisno od vremena, znanja in uporabljene tehnologije. Bavec izpostavlja letošnje vinograde, kjer nekateri ekološki vinogradniki dosegajo primerljive ali celo večje pridelke od konvencionalnih, saj razmere niso bile ugodne za širjenje peronospore.

Razlike so opazne tudi pri živinoreji. Ekološka reja perutnine denimo ne dovoljuje reje v kletkah, predpisano je manjše število živali na površino, ekološki piščanci pa se redijo najmanj 81 dni. Pri konvencionalni reji lahko do zakola pride že po 35 do 40 dneh.

Prihodnost tudi v robotizaciji

Pomemben del razvoja ekološkega kmetijstva predstavljajo nove tehnologije. Digitalizacija je na kmetijah že prisotna pri prodaji, elektronskem vodenju evidenc ter spremljanju vremenskih razmer in stanja nasadov.

[[image_1_article_92593]]

Veliko potenciala Bavec vidi tudi v razvoju nove kmetijske mehanizacije, predvsem pri mehanskem odstranjevanju plevela, mehanskem redčenju plodov in robotizaciji. Glavna težava je za zdaj visoka cena takšnih strojev. Konzorcij KEKS med drugim išče agroekološke rešitve za izboljševanje rodovitnosti tal. Preizkušajo uporabo vmesnih posevkov, podsevkov, cvetočih pasov in večjega deleža metuljnic v kolobarju ter različne nekemične metode varstva rastlin.

Raziskujejo tudi uporabo komposta, kompostnih čajev in biostimulatorjev. Na eni izmed kmetij, vključenih v konzorcij, naj bi po navedbah Bavčeve z uporabo takšnih pristopov za več kot polovico zmanjšali vnos dovoljenih gnojil.

Projekt, ki ga vodi mariborska fakulteta, povezuje 29 partnerjev

Konzorcij KEKS je eden od šestih konzorcijev znanja, ki jih je leta 2025 vzpostavilo Ministrstvo za kmetijstvo. Njegov namen je rezultate raziskav hitreje prenesti v prakso in nove pristope preizkusiti neposredno na kmetijah. Povezuje 29 partnerjev, med njimi raziskovalne organizacije, fakultete, kmetijske šole, svetovalce, združenja ekoloških kmetov in 13 ekoloških kmetij.

Do sredine leta 2029 načrtujejo številne prikaze, seminarje, usposabljanja in demonstracijske poskuse. Eden večjih dogodkov, na katerem bodo sodelovali vsi konzorciji, bo 27. maja 2027 na Pivoli.

Prihodnji teden bodo vrata odprle ekološke kmetije

Priložnost, da ljudje ekološko kmetovanje spoznajo od blizu, prihaja že prihodnji teden. Evropska unija je 23. september razglasila za dan ekološkega kmetijstva, ob tej priložnosti pa bodo aktivnosti potekale tudi na več lokacijah po Sloveniji.

Največ dogodkov bo v sredo, 23. septembra, program pa bo razširjen na ves teden. Obiskovalci bodo lahko spoznali pridelavo zelišč, zelenjave in avtohtonih sort, ekološko čebelarjenje, biodinamično kmetovanje ter predelavo in prodajo ekoloških izdelkov. Ponekod bodo pripravili vodene oglede in praktične prikaze, mogoče pa bo tudi pokušati oziroma kupiti izdelke.

»Pomembno se nam zdi, da ekološko kmetijstvo približamo širši javnosti predvsem zato, ker lahko ljudje tako iz prve roke spoznajo, kaj ekološka pridelava pomeni v praksi in kakšno znanje ter delo zahteva,« poudarja Bavec.

Ob tem opozarja še, naj bodo kupci pozorni na oznake. Izrazi, kot so domače, naravno, lokalno ali neškropljeno, sami po sebi še ne pomenijo, da je živilo ekološko. Pri certificiranem ekološkem izdelku je treba iskati evropski ekološki logotip, zeleni list iz belih zvezdic, in oznako certifikacijskega organa.