Več kot 42.000 zbranih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma pomeni, da bodo državljani jeseni odločali o usodi novele zakona o parlamentarni preiskavi. Pobudniki opozarjajo, da novela zmanjšuje varovalke pred političnimi zlorabami, medtem ko se politične stranke že različno odzivajo na uspešno zaključeno zbiranje podpisov.

Pobudniki zbrali 42.004 podpise

Pobudniki referenduma so sporočili, da so do izteka zbiranja oddali 42.004 overjene podpise, s čimer so presegli zakonsko zahtevanih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma.

Po njihovem mnenju novela zakona o parlamentarni preiskavi odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politične zlorabe parlamentarnih preiskav. Opozarjajo, da posamezniki, ki bi bili predmet preiskave, po novem ne bi mogli več izpodbijati odreditve preiskave pred ustavnim sodiščem.

Pobudniki menijo, da bi parlamentarne preiskovalne komisije tako dobile bistveno širša pooblastila za poseganje v zasebnost posameznikov, vključno z vpogledom v zasebne komunikacije, telefonske stike in bančne podatke, tudi oseb, ki niso osumljene kaznivih dejanj.

SDS: Referendum je ustavna pravica

V SDS poudarjajo, da je odločanje na referendumu ena temeljnih ustavnih pravic državljanov. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je dejala, da stranka referendumskih pobud nikoli ni omejevala in jih tudi tokrat ne bo.

Dodala je, da bodo organi stranke v prihodnjih dneh odločili, kako se bo SDS vključila v referendumsko kampanjo.

NSi: Gre za zaščito Roberta Goloba

V NSi, SLS in Fokusu menijo, da je pravi namen referenduma zaščita predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba pred parlamentarno preiskavo.

Poslanka Iva Dimic je ocenila, da želijo pobudniki zaščititi Goloba in druge predstavnike Svobode ter preprečiti učinkovito parlamentarno preiskovanje njihove politične odgovornosti.

Po besedah Dimicove bi morala biti pred zakonom enaka pravila za vse funkcionarje, novela pa bi morala omogočiti preiskavo vseh nosilcev javnih funkcij brez izjem. Napovedala je tudi aktivno sodelovanje NSi v referendumski kampanji.

Resnica pozdravlja referendum

Predsednik DZ in stranke Resni.ca Zoran Stevanović je pobudnikom čestital za uspešno zbrane podpise. Poudaril je, da njegova stranka podpira neposredno demokracijo in da je množično izražena volja državljanov zadosten razlog za izvedbo referenduma.

Ob tem je opozoril na domnevno nedoslednost pobudnikov, saj po njegovem mnenju hkrati podpirajo druge parlamentarne preiskave, med drugim tudi tiste o primeru Black Cube in domnevnem obvodnem financiranju političnih strank.

Pobudniki: Odločali bomo o varovanju zasebnosti

Pobudniki referenduma poudarjajo, da jesensko glasovanje ne bo odločalo zgolj o enem zakonu, temveč o razmerju med oblastjo in državljani. Menijo, da novela politiki omogoča prevelik poseg v zasebnost posameznikov in zmanjšuje sodni nadzor nad parlamentarnimi preiskavami.

Med pobudniki referenduma so Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.

Spomenka Hribar je ob uspešno zbranih podpisih poudarila pomen varovanja temeljnih človekovih pravic pred morebitnimi posegi oblasti. Pavel Gantar pa je dejal, da je bila prva etapa uspešno zaključena, zdaj pa bo treba volivce prepričati, da na referendumu zavrnejo zakon.

Vlado Miheljak je izpostavil, da je bilo potrebnih 40.000 podpisov zbranih kar devet dni pred iztekom roka, in to v času poletnih dopustov, kar je označil za izjemen organizacijski uspeh.

Jeseni bodo tako dokončno odločitev o noveli zakona o parlamentarni preiskavi sprejeli volivci, referendumska kampanja pa bo po pričakovanjih ena najbolj izpostavljenih političnih tem prihodnjih mesecev.