Pred letošnjimi lokalnimi volitvami, do katerih nas ločita le še slaba dva meseca, bodo v ospredje znova stopile obljube o prihodnosti, toda pred novimi načrti je treba preveriti, kaj se je zgodilo s tistimi izpred štirih let. Katere napovedi so postale ceste, vrtci, športni objekti ali drugi oprijemljivi projekti, kaj je obstalo v postopkih in za katere neuresničene cilje bodo morali župani volivcem še pojasniti razloge?

V seriji Županski mandat pod črto županom in županjam postavljamo enaka vprašanja o njihovem delu v iztekajočem se mandatu. Sprašujemo jih po izpolnjenih in neizpolnjenih obljubah, upravičenih kritikah občanov, vrednosti izvedenih naložb, odločitvah, ki bi jih danes sprejeli drugače, ter načrtih, s katerimi nameravajo, če se bodo znova podali na volitve, zaprositi za novo zaupanje. 

Tokrat smo mandat pod črto potegnili v Lovrencu na Pohorju, kjer je na naša vprašanja odgovarjal župan Marko Rakovnik.

Katero predvolilno obljubo iz leta 2022 ste v celoti izpolnili in katera je ostala neuresničena? Zakaj?

Mislim, da sem se res trudil, da smo po volitvah delali tako, kot smo se pred njimi pogovarjali. Zagotovo je med izpolnjenimi predvolilnimi obljubami izgradnja naših igrišč. Že dlje časa smo opažali, da potrebujemo sodoben prostor, kjer se lahko družijo tako otroci v času pouka kot tudi krajani in rekreativci v popoldanskem času. To obljubo bi zato zagotovo označil s kljukico.

Na začetku mandata je bila zaključena tudi prenova zdravstvene postaje. Tudi to je bila investicija v kakovost bivanja in v eno od osnovnih storitev, ki jih mora občina zagotavljati svojim prebivalcem, zato bi tudi tukaj rekel, da je bila predvolilna obljuba izpolnjena.

Verjetno pa je bilo marsikaj od obljubljenega izvedeno nekoliko drugače, kot je bilo sprva predvideno, povedano ali razumljeno. Kot enega od manjših izzivov za prihodnje obdobje bi zato izpostavil komunikacijo. Pri investicijah se stvari pogosto zavlečejo, prekinejo ali trajajo dlje, kot smo obljubili. Tukaj vidim prostor za izboljšavo - da občanom tudi vmes pojasnimo, zakaj prihaja do zamud, kje imamo težave z izvajalci, kje gre za finančne težave ter kje še potekajo dogovori s sofinancerji, ministrstvi ali državo. To je področje, ki ga moramo v prihodnje nadgraditi.

Kaj bi danes naredili drugače, če bi mandat začeli znova?

Lokalna skupnost ima precej omejitev. Ena glavnih, ki jo verjetno vsak razume, je finančne narave - toliko, kolikor imamo sredstev, toliko lahko tudi naredimo.

Ker smo manjša skupnost z manjšim proračunom, se vedno trudiš prijaviti na čim več razpisov, pripraviti čim več projektov, izpeljati čim več investicij in v kratkem času izboljšati čim večji del občine. Prav tukaj pa bi danes pristopal nekoliko previdneje.

Ne bi si naložil preveč dela naenkrat. To nam potem večkrat 'pokaže roge' - tako skozi delo zaposlenih, skozi obseg dela, skozi natančnost, ki je potem pri izvedbi posameznih projektov manjša. Zato bi v prihodnje več pozornosti namenil temu, da investicije izvajamo v obsegu svojih realnih zmožnosti, ne glede na to, koliko dodatnih sredstev je v nekem trenutku mogoče pridobiti. Torej več zmernosti pri številu investicij, ki jih izvajamo hkrati.

Katera kritika občanov na račun vašega vodenja občine je bila po vašem mnenju upravičena?

Zagotovo obstajajo kakšne kritike. To so stvari, ki jih ne 'dobiš' ravno v obraz, ampak slišiš naokrog. Morda je ena bolj upravičenih kritik po mojem mnenju prav to, kar sem že omenil - informiranje občanov in komunikacija med izvajanjem posameznih projektov.

Če bi morali izpostaviti en projekt, ki je najbolj izboljšal kakovost življenja občanov, in en projekt, ki se je izkazal za napako ali ni dosegel pričakovanj, katera bi to bila?

Najbolj je pričakovanja zagotovo izpolnil projekt izgradnje šolskih igrišč, saj je njegov učinek viden takoj. Če bi želeli, bi ga lahko tudi precej konkretno merili - lahko bi prešteli ljudi, ki danes uporabljajo te površine, ali ure, ki jih tam preživijo.

Prav v letu, ko smo igrišča gradili in teh površin nekaj časa ni bilo mogoče uporabljati, se je pokazalo, kako zelo jih ljudje pogrešajo. Danes so igrišča zelo obiskana, ljudje tja prihajajo zaradi športnih aktivnosti, nekateri pa zgolj na sprehod ali zaradi prijetnega ambienta. Tukaj bi zato videl največji dvig kakovosti življenja v naši občini.

Kot projekt, ki za zdaj ni prinesel toliko, kot smo pričakovali, pa bi izpostavil obnovo občinskih stanovanj v hiši Jovanovo. Ne zato, ker bi bil učinek projekta slab, ampak predvsem zaradi daljših zamud. Računali smo, da bomo lahko stanovanjske kapacitete uporabljali že letos, zdaj pa se to nekoliko zamika. Nič strašnega, vendar projekt ni tekel povsem tako, kot smo sprva pričakovali, zato je na njem še nekaj dela.

Kateri infrastrukturni ali razvojni projekt je bil v vašem mandatu finančno najzahtevnejši in kako ocenjujete njegovo upravičenost glede na vložena javna sredstva?

Finančno najzahtevnejša je bila prav tako izgradnja igrišč. Gre za investicijo v vrednosti več kot 1,3 milijona evrov, pri čemer smo približno pol milijona evrov pridobili iz sofinancerskih sredstev, preostalo pa predstavlja naš delež.

Podobno velika zgodba je bila prenova zdravstvene postaje, zato bi ti dve investiciji izpostavil kot finančno najmočnejši. Obe sta bili tudi postopkovno precej zahtevni, saj je bilo pri sami izvedbi potrebne veliko pazljivosti, pri gradnji igrišč pa se je pojavilo tudi precej nepredvidenih stvari.

Kolikšna je bila vrednost vseh zaključenih investicij v mandatu 2022 - 2026?

Natančne ocene v tem trenutku še ne morem dati, predvsem zato, ker leto 2026 še ni zaključeno. Treba je upoštevati tudi to, da nekatere investicije, ki jih na primer začneš ali zaključuješ v enem letu, svoj glavni finančni učinek pokažejo šele kasneje.

Če pa potegnemo črto, smo med letoma 2022 in 2026 izvedli za dobrih 12 milijonov evrov investicij. V to so vključena tudi državna sredstva, sredstva za popoplavno obnovo in sanacije po neurjih, ki smo jih v tej situaciji lahko pridobili. Potrudili smo se, da smo postopke pravilno izpeljali in ta sredstva tudi počrpali.

Pri tem govorimo zgolj o investicijah. Tako imenovani mehki projekti tukaj niso vključeni. Med projekte denimo štejemo tudi participativne projekte, ki se zelo dobro obnesejo, vendar so finančno manjši. V grobem pa lahko rečemo, da je bilo investicij za okoli 12 milijonov evrov.

S katerim največjim izzivom se bo vaša občina soočala v naslednjih štirih letih: stanovanjsko problematiko, prometom, staranjem prebivalstva, pomanjkanjem kadrov, energetiko ali čim drugim?

To, kar se je zelo jasno pokazalo letos, so spremenljive vremenske razmere - torej pomanjkanje vode. Vodooskrba je ena naših ključnih nalog, voda kot dobrina pa bo po mojem mnenju postajala vedno pomembnejša, težav na tem področju pa bo verjetno vedno več.

Dolgoročno bodo zato oskrba z vodo, delovanje komunalnega področja in vsa infrastruktura, povezana s tem, eden največjih izzivov, s katerimi se bomo ukvarjali tudi v prihodnjih mandatih.

Za občino je zelo pomemben tudi nadaljnji razvoj turizma. Trenutno obnavljamo objekt Bitner, kjer želimo vzpostaviti center povezovanja lokalnih produktov in lokalnih zgodb, na tej osnovi pa nato v prihodnje razvijati tudi turistično ponudbo občine.

Povedali ste že, da se boste znova potegovali za mesto župana. Če boste prejeli nov mandat, kateri trije projekti bodo vaša absolutna prioriteta do leta 2030?

Ena absolutnih prioritet bo nadaljnji razvoj turizma s centrom Bitner. Druga je vsekakor vodooskrba. Začetno investicijo predstavlja vodohran Cebe, nato pa pride na vrsto omrežje in vsa podporna infrastruktura, ki sodi zraven S tem področjem se bomo morali zelo aktivno ukvarjati najmanj naslednja štiri leta, infrastrukturo nadgrajevati in dograjevati dodatne kapacitete.

Tretja prioriteta pa je na splošno dvig kakovosti bivanja v naši občini, predvsem zato, da bodo ljudje tukaj želeli ostati. Za zdaj smo glede števila prebivalcev približno na ravni preteklih let in večjega odhajanja krajanov ne zaznavamo, vendar je treba na tem področju ves čas delati. Dvig kakovosti bivanja zato zagotovo ostaja ena naših osrednjih nalog.