Najnovejši podatki raziskave družbe Boston Consulting Group kažejo, da umetna inteligenca ne prispeva več le k dvigu produktivnosti in prihranku časa pri delu, ampak temeljito preoblikuje naravo dela, vodenja in izkušnje zaposlenih.

Več časa porabijo za usmerjanje umetne inteligence kot za opravljanje dela

Skoraj tri četrtine (72 %) anketirancev zdaj navaja, da je umetna inteligenca že znatno spremenila pričakovanja glede znanj in veščin na njihovih delovnih mestih, skoraj polovica (47 %) pa poroča, da več časa porabijo za upravljanje in usmerjanje umetne inteligence kot za samo opravljanje dela.

To so nekatere ugotovitve četrtega letnega poročila BCG z naslovom »AI at Work«, ki temelji na globalni raziskavi med 11.749 zaposlenimi iz raznolikih panog na 14 trgih. Poročilo preučuje, kako se sprejemanje umetne inteligence, pričakovanja zaposlenih, vodenje in preoblikovanje organizacij spreminjajo z vse večjim vključevanjem umetne inteligence v vsakdanje delo.

Dve tretjini (67 %) rednih uporabnikov umetne inteligence pravita, da je ta izboljšala njihovo zadovoljstvo z delom, čeprav štirje od desetih (41 %) poročajo o povečani kognitivni obremenitvi, kar ustvarja »paradoks veselja«, kjer umetna inteligenca delo hkrati izboljša in oteži.

Prihranijo čas, a za kaj ga bodo porabili?

Uporaba umetne inteligence med zaposlenimi v prvi liniji (posameznimi pisarniškimi delavci brez vodstvenih odgovornosti) je močno narasla, saj je med njimi zdaj 74 % rednih uporabnikov, kar je za več kot 20 odstotnih točk več kot v prejšnjih dveh letih. Glede na geografsko porazdelitev trgi globalnega juga še naprej vodijo v tekmi za uvedbo umetne inteligence med zaposlenimi v prvi liniji.

Kljub široki uporabi, pa se številne organizacije soočajo z izzivom, kako večjo učinkovitost, ki jo prinaša umetna inteligenca, pretvoriti v merljivo vrednost. Medtem ko 42 % rednih uporabnikov v prvi liniji poroča, da jim umetna inteligenca na teden prihrani vsaj en cel delovni dan, jih 66 % poroča, da dobijo le omejena navodila ali pa sploh nobenih glede tega, kako ta čas izkoristiti, več kot polovica pa ga ne preusmeri v strateško delo. Brez ustrezne preobrazbe tako prihranjeni čas izteka iz organizacije.

Umetna inteligenca bo preoblikovala kolektivno delo

»Prvi val umetne inteligence se je osredotočal na individualno produktivnost. Prihajajoči val bo moral preoblikovati kolektivno delo,« je povedala Vinciane Beauchene, direktorica in partnerica pri BCG ter soavtorica poročila.

»Vsi govorijo o tem, da bo umetna inteligenca nadomestila delo, vendar gre v resnici za ponovni razmislek o človeški dodani vrednosti znotraj organizacije. To je vloga vodij. Naša raziskava razkriva pravo revolucijo v vodenju v dobi umetne inteligence. 65 % menedžerjev in vodij zdaj verjame, da bodo agenti v naslednjih treh letih prevzeli vsaj polovico njihovega dela, delavci v prvi liniji pa vidijo, da se njihovo delo razvija v smeri večjega upravljanja in usmerjanja umetne inteligence.«

Raziskava prav tako poudarja pojavljanje in zrelost AI agentov, saj 30 % anketirancev navaja, da so agenti že vključeni v delovne tokove, kar je več kot dvakrat več kot v lanskem poročilu (13 %). Šest od desetih (61 %) anketirancev meni, da bi agenti v treh letih lahko opravili vsaj polovico njihovega dela, vendar več kot polovica (52 %) še vedno le omejeno razume, kaj agenti sploh so, upravljanje (nadzor, odgovornost) pa še vedno močno zaostaja za tehnologijo.

Večja vrednost in boljša izkušnja zaposlenih?

Iz raziskave izhaja, da je v času, ko organizacije presegajo fazo zgolj uvajanja orodij umetne inteligence in njihove uporabe v posameznih primerih uporabe, strateška jasnost najpomembnejši dejavnik za dolgoročno vzdrževanje učinkov umetne inteligence. Vse večji poudarek je na prenovi celotnih delovnih tokov in procesov od začetka do konca, s ciljem na novo zasnovati posamezne funkcije, hkrati pa razvijati in uvajati nove poslovne modele ter produkte, ki spodbujajo rast. Delež organizacij, ki se osredotočajo na tovrstne transformacije, se je v primerjavi z lanskim letom skoraj podvojil.

To vodi do tega, kar avtorji imenujejo »dividenda preoblikovanja/inoviranja«, ki prinaša večjo ustvarjeno vrednost in boljšo izkušnjo zaposlenih. Jasna strategija poveča merljiv poslovni učinek umetne inteligence za kar 25 odstotnih točk. Nasprotno pa boljša orodja brez jasne strategije in prenove procesov izboljšajo rezultate le za približno 5 odstotnih točk.

Poleg tega je pri anketirancih v podjetjih, ki se osredotočajo na preoblikovanje delovnih tokov, za 24 odstotnih točk večja verjetnost, da bodo zaznali merljive poslovne izboljšave, za 22 odstotnih točk večja verjetnost, da bodo prihranili vsaj en cel dan na teden, in za 20 odstotnih točk večja verjetnost, da bodo poročali o večjem zadovoljstvu pri delu.

Organizacije, v katerih zaposleni najbolj uživajo pri svojem delu

»Enačba zadovoljstva pri delu se po letu dni uporabe umetne inteligence povsem spremeni. Na začetku navdušenje nad novostjo in miselni izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca, povečujejo zadovoljstvo zaposlenih, vendar ti 'medeni tedni z umetno inteligenco' brez jasne strateške usmeritve hitro minejo,« je povedal Sylvain Duranton, globalni vodja BCG X in soavtor poročila.

»Zaposleni ne nasprotujejo intenzivnejši uporabi umetne inteligence. Uspevajo takrat, ko razumejo strategijo, ko je smer razvoja jasna in ko sporočila vodstva dejansko dosežejo ljudi. Poslovna vrednost in zadovoljstvo zaposlenih nista dva nasprotujoča si cilja. Organizacije, ki z umetno inteligenco ustvarjajo največ poslovne vrednosti, so hkrati tudi tiste, v katerih zaposleni najbolj uživajo pri svojem delu.«