V središču Iga in na bližnjem Ljubljanskem barju je nastal Morostig – hiša narave in kolišč, ki obiskovalce od sodobne muzejske razstave vodi po tematski poti vse do rekonstrukcije prazgodovinskega naselja v naravni velikosti. Projekt je domačinom omogočil, da zgodbo, s katero živijo vse od odkritja kolišč, končno predstavijo tam, kjer se je pred več tisočletji tudi odvijala.

O življenju koliščarjev na Ljubljanskem barju pričajo arheološke najdbe, ostanki naselbin pod barjanskimi tlemi in raziskave, ki so se na območju Iga začele že v 19. stoletju. Toda obiskovalec si je ob posameznih predmetih in strokovnih opisih težko predstavljal, kako je bilo videti naselje ob vodi, kako so bile zgrajene hiše in kakšna pokrajina je obdajala ljudi, ki so na obronkih nekdanjega jezera živeli pred več tisočletji.

Prav iz te potrebe je nastal Morostig – hiša narave in kolišč. Projekt povezuje razstavo v središču Iga, tematsko pot skozi barjansko pokrajino in rekonstrukcijo koliščarske naselbine iz tretjega tisočletja pred našim štetjem, ob kateri so uredili tudi manjšo vodno površino.

»Rezultat našega velikega projekta je danes Morostig – hiša narave in kolišč. V središču Iga smo postavili razstavo, posvečeno koliščarjem in naravi Ljubljanskega barja, na Barju pa uredili tematsko pot ter rekonstrukcijo prazgodovinskega naselja. Ob njej smo ustvarili tudi manjše jezerce, da se obiskovalci lažje postavijo v tisti davni čas,« je pojasnila Maja Zupančič, strokovna sodelavka za turizem Občine Ig.

Želja, ki je na Igu živela več generacij

Prva kolišča na Ljubljanskem barju so bila odkrita leta 1875, ko je kustos Kranjskega deželnega muzeja Karl Dežman začel raziskovati ostanke prazgodovinskih naselbin v bližini Iga. Odkritje je močno zaznamovalo kraj, vedenje o koliščarjih pa je med prebivalci ostalo živo tudi dolgo po koncu prvih izkopavanj.

»Prebivalci Iga s to zgodbo živijo že skoraj 150 let, toliko namreč mineva od odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Želja, da bi postavili rekonstrukcijo kolišča, je tlela vsa ta leta, uresničevati pa se je začela po vpisu prazgodovinskih kolišč okoli Alp, med njimi tudi kolišč na Igu, na Unescov seznam svetovne dediščine. Kmalu zatem se je pokazala možnost pridobitve evropskih sredstev,« je povedala Zupančič.

[[image_4_article_90424]]

Prazgodovinska kolišča okoli Alp so bila na Unescov seznam vpisana leta 2011. Gre za skupino arheoloških najdišč v šestih državah, med katerimi sta tudi dve območji pri Igu. Ostanki so zaradi mokrih barjanskih tal izjemno dobro ohranjeni, vendar večinoma skriti pod površjem, zato jih ni mogoče predstavljati kot običajno arheološko najdišče na prostem.

Rekonstrukcija je omogočila drugačen pristop. Koliščarsko naselbino sestavlja pet samostojnih objektov, trije so namenjeni ogledu, med seboj pa jih povezuje lesena pot na kolih. Hiše so postavljene ob ojezerjenem območju, s čimer je ustvarjen ambient, ki obiskovalcu približa nekdanjo podobo Ljubljanskega barja in način bivanja ob vodi.

Razstava se začne pri raziskovalcih in konča pri prihodnosti Barja

Stalna razstava v Hiši Morostig je razdeljena na devet tematskih enot, skozi katere obiskovalec spoznava raziskovanje kolišč, spreminjanje barjanske pokrajine in življenje njenih prebivalcev. Poseben prostor ima delo Karla Dežmana, ki je poleg arheoloških raziskav popisoval tudi rastlinstvo Ljubljanskega barja ter organiziral prva uradna arheološka izkopavanja na Kranjskem.

[[image_1_article_90424]]

Razstava pojasnjuje, kako se je nekdanje jezero spreminjalo v močvirje in pozneje v kulturno krajino, kakršno poznamo danes. Talni profil pokaže plasti, ki so nastajale skozi dolga časovna obdobja, ter posledice intenzivnega izsuševanja, zaradi katerega se je raven barjanskih tal v 19. stoletju opazno znižala.

Obiskovalci se seznanijo tudi z vsakdanom koliščarjev, njihovim kmetovanjem, lončarstvom in obdelovanjem kovin. Njihove prehranske navade razkrivajo ostanki rastlin, kosti in koščice, podobo naselja pa dopolnjuje maketna rekonstrukcija kolišča Maharski prekop iz 35. stoletja pred našim štetjem.

Razstava je zasnovana nadvse interaktivno. Obiskovalci lahko s herbarijem prepoznavajo rastline z mokrotnih travnikov, pod povečevalnim steklom raziskujejo drobne živalske in rastlinske ostanke ter prek interpretacijskih pripomočkov odkrivajo, kaj vse se še danes skriva pod površjem Ljubljanskega barja.

Kolišča in narava so ohranjeni v istih tleh

Naravna dediščina je v Morostigu predstavljena enakovredno arheološki. Ljubljansko barje je del evropskega omrežja Natura 2000 in zavarovano kot krajinski park, saj na njem živijo številne redke ter ogrožene vrste, pomemben del pokrajine pa predstavljajo mokrotni travniki.

Ohranjanje teh površin je povezano tudi z varovanjem kolišč. Arheološki ostanki se lahko v mokrih tleh ohranijo več tisočletij, z izsuševanjem pa začnejo propadati. Varovanje vode, tal in značilnih habitatov zato pomeni tudi ohranjanje kulturne dediščine, ki je pod njimi.

To povezavo obiskovalci spoznavajo že na učni poti med Hišo Morostig in rekonstruirano naselbino. Pot jih usmerja skozi značilno barjansko okolje ter razlaga, kako so ljudje skozi zgodovino spreminjali pokrajino in zakaj je njeno današnje ravnovesje tako občutljivo.

[[image_2_article_90424]]

Od muzejske razstave do nove turistične ponudbe Iga

Morostig je bil zasnovan kot skupna zgodba kulturne dediščine, naravovarstva in lokalnega turizma. Hiša v središču Iga poleg razstavnih prostorov vključuje prenovljeno kaščo, kjer so urejeni prostori za delavnice in občasne razstave, v pritličju pa delujeta vstopna točka ter turistično-informacijski center.

Obiskovalci se od tam peš odpravijo proti koliščarski naselbini, zato projekt povezuje središče kraja z Ljubljanskim barjem. Takšna zasnova omogoča, da se obisk razporedi na širše območje, lokalni ponudniki pa se lahko v zgodbo vključijo z dodatnimi programi in storitvami.

Projekt z uradnim imenom Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju – Na-kolih je vodila Občina Ig, pri pripravi vsebin pa sta sodelovala Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gradnja interpretacijskega centra se je začela septembra 2019, koliščarsko naselbino in povezovalno pot pa so začeli urejati jeseni 2021. Morostig so uradno odprli 1. decembra 2022, z rednim delovanjem pa je začel marca naslednje leto. Občina Ig je z njim dobila osrednji prostor za predstavitev dediščine, ki je bila dolgo poznana predvsem strokovnjakom in domačinom, danes pa je na razumljiv način dostopna obiskovalcem iz Slovenije ter tujine.

Skoraj 2,9 milijona evrov za celoten projekt

Skupna vrednost projekta je znašala 2.891.911,27 evra, Evropski sklad za regionalni razvoj pa je prispeval 1.752.000 evrov oziroma 61 odstotkov celotne vrednosti. Del denarja je zagotovila Republika Slovenija, pri financiranju pa so sodelovali še drugi javni viri in Občina Ig.

S temi sredstvi so zgradili ter opremili interpretacijski center, uredili učno pot in postavili rekonstrukcijo naselbine v naravni velikosti. Projekt se je izvajal v okviru Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014–2020, na področju varovanja biotske raznovrstnosti, tal in območij Natura 2000.

[[image_3_article_90424]]

Morostig je tako skoraj 150 let po odkritju kolišč na Igu uresničil dolgoletno lokalno željo. Namesto zamišljene podobe naselja imajo obiskovalci danes možnost vstopiti med lesene hiše, se sprehoditi nad vodo in nato v razstavi preveriti, kaj o življenju koliščarjev razkrivajo arheološke najdbe. Ob tem spoznajo tudi pokrajino, brez katere se njihovi sledovi ne bi mogli ohraniti do današnjih dni.

Kako so v središču Iga in na Ljubljanskem barju povezali sodobno razstavo, učno pot ter rekonstrukcijo prazgodovinskega naselja, si oglejte v spodnjem videoposnetku.

[[image_1_article_90421]]