Večerjali ste, lačni pravzaprav niste, pa se vseeno znajdete pred hladilnikom. Želja po čipsu, čokoladi ali nečem sladkem je lahko presenetljivo močna in ni vedno povezana z resnično lakoto.

Poznate tisti trenutek, ko je že pozno zvečer, večerjo ste pojedli pred nekaj urami in veste, da hrane pravzaprav ne potrebujete? Potem pa odprete hladilnik ''samo toliko, da pogledate'', ali si med gledanjem serije prinesete vrečko čipsa. Nekaj grižljajev pozneje je vrečka prazna. Večerna želja po hrani je zelo pogosta, razlog zanjo pa ni nujno samo lakota. V ozadju so lahko naše navade, čustva, spanec in celo notranja biološka ura.

Je lačen želodec ali možgani?

Velikokrat večerno poseganje po prigrizkih nima veliko opraviti s pravo fizično lakoto. Sprožijo ga lahko dolgčas, stres ali preprosto navada. Če smo na primer vajeni, da ob večernem gledanju televizije vedno nekaj grizljamo, lahko že sedenje pred zaslonom postane sprožilec za željo po hrani. Podobno se lahko zgodi ob stresu. Takrat telo sprošča kortizol, želja po kalorični in sladki hrani pa lahko postane močnejša.

Takšna hrana nam ponuja tudi hitro zadovoljstvo. Zato se zvečer pogosto ne pojavi neustavljiva želja po korenčku ali solati, ampak po čokoladi, čipsu, piškotih ali drugih prigrizkih.

Svoje naredi tudi naša notranja ura

Zanimivo je, da večerna želja po kalorični hrani ni nujno samo stvar navade. Vlogo ima lahko tudi naš cirkadiani ritem oziroma notranja biološka ura.

Naše telo namreč skozi dan ne deluje ves čas enako. Tudi občutki lakote in želja po določeni hrani se spreminjajo. Proti večeru se lahko poveča želja po energijsko bogatejši hrani, zato se nam lahko prav takrat sladki in mastni prigrizki zdijo še posebej privlačni. Če se torej ob desetih zvečer sprašujete, zakaj si nenadoma tako močno želite čokolade, čeprav ste pred nekaj urami normalno večerjali, odgovor ni nujno v pomanjkanju discipline.

Morda čez dan preprosto niste pojedli dovolj

Seveda pa vsaka večerna lakota ni samo v naših glavah. Včasih je razlaga precej preprosta: telo je dejansko lačno. Če čez dan preskakujemo obroke ali pojemo premalo, lahko telo primanjkljaj poskuša nadomestiti zvečer. Takrat je močna želja po hrani povsem razumljiva. Na večerno lakoto lahko vpliva tudi premalo spanja. Slab spanec posega v procese, povezane z uravnavanjem lakote in sitosti, zato se lahko želja po hrani še okrepi.

Tudi telefon vas lahko naredi ''lačne''

Zanimiv sprožilec se lahko skriva kar v naših rokah. Družbena omrežja so polna posnetkov topljenega sira, čokolade, pic, hamburgerjev in drugih jedi, ki so zasnovane tako, da pritegnejo pozornost.

V raziskavi med univerzitetnimi študenti v indijski zvezni državi Tamil Nadu je 69 odstotkov sodelujočih poročalo o nočni želji po hrani, 40 odstotkov pa jih je kot razlog navedlo družbena omrežja oziroma gledanje mamljivih posnetkov hrane. Če torej zvečer v postelji pol ure gledate posnetke pripravljanja hrane, ni nujno presenetljivo, da se vam nato nenadoma zahoče prigrizka.

Preden odprete hladilnik, se vprašajte eno stvar

Koristno je najprej ugotoviti, ali smo dejansko lačni ali pa samo iščemo nekaj, s čimer bi pregnali dolgčas, stres oziroma zadovoljili ustaljeno navado. Pomaga lahko že kratek premor. Namesto da željo po prigrizku nemudoma potešimo, lahko počakamo nekaj minut, spijemo kozarec vode ali svojo pozornost preusmerimo drugam. Če želja hitro mine, je mogoče šlo predvsem za navado ali trenutni impulz. Če smo še vedno lačni, pa je povsem mogoče, da nam telo dejansko sporoča, da potrebuje hrano.

Pomembno je tudi, da čez dan ne preskakujemo obrokov. Če telo več ur ne dobi dovolj energije, ni nič nenavadnega, da jo začne zahtevati ravno zvečer, ko se končno umirimo. Če so večerni prigrizki predvsem navada, lahko pomaga tudi, da sladkarij in drugih mamljivih prigrizkov nimamo ves čas na dosegu roke. Namesto tega lahko izberemo sadje, oreščke ali drug lažji prigrizek. Občasno večerno poseganje po čokoladi ali čipsu sicer ni nič nenavadnega.