Lovska družina Pesnica - Jarenina je pred časom zaznamovala pomemben jubilej - 80 let delovanja.  V vseh teh letih je bila ena temeljnih nalog članov skrb za naravo in divjad. Njihovo delo se je skozi desetletja spreminjalo in prilagajalo novim razmeram v prostoru, vendar je ostajalo povezano z istim temeljnim poslanstvom - ohranjati naravno ravnovesje in odgovorno gospodariti z življenjskim prostorom.

Gonilna sila lovske družine, ki trenutno združuje 39 članov, je starešina Dušan Ivičak, ki je na tem položaju že deset let. 

"Na naši kmetiji so bili lovci redni gostje"

Otroška leta je preživel na kmetiji v Gačniku in bil tako ves čas povezan z naravo in v sobivanju z divjadjo. "Takrat je v kmečkem okolju prevladovala mala divjad, kot so fazani, jerebice, zajci, lisice ipd., saj so bili pogoji zanjo ugodni zaradi manjših obdelanih kmetijskih površin z raznovrstnimi kulturami. Velike divjadi je bilo le za vzorec. Na naši kmetiji so bili lovci redni gostje, bodisi med lovom bodisi iz osebnih razlogov, zato sem jih tudi osebno spoznal. Ker so bili prijetni sogovorniki z mnogimi anekdotami, so me tudi zvabili v Lovsko družino Pesnica, najprej kot gonjača na skupnih lovih, kasneje pa tudi kot lovskega pripravnika in člana, kateremu sem zvest že 43 let."

Nekoč je bil lovec bolj spoštovan 

Strinja se, da je bilo nekoč razumevanje lovstva bistveno drugačno kot danes, saj je bil lov del preživetja lokalnega prebivalstva, in sicer tako z legalnim lovom, ki je bil v lasti premožnejših, kot s krivolovom siromašnejših prebivalcev. "Tudi ureditev lovstva je bila drugačna - od lastniškega in zakupniškega pred drugo svetovno vojno do društvenega po drugi svetovni vojni. Kljub temu pa je bil lovec bolj spoštovan, bodisi zaradi finančnega statusa lovcev pred vojno bodisi zaradi družbenega položaja po vojni. Po vojni se je razumevanje lova in njegovega poslanstva spremenilo, najprej v smeri ohranjanja in povečanja števila divjadi, v zadnjem času pa je žal vse bolj podrejeno odvzemu domnevno preštevilne velike divjadi iz naravnega okolja. Kažejo pa se tudi velike težnje po privatizaciji lova, saj si nekateri predstavljajo divjad kot zasebno lastnino, s katero bi se okoristili," pojasni sogovornik. 

Stihija v urbanizmu predstavlja veliko težavo 

Nadaljuje, da se odnos lokalnega okolja oziroma domačinov do lovcev ni bistveno spremenil, saj z večino domačinov še vedno dobro sodelujejo v korist obeh. Manjše težave se pojavljajo s krajani, ki so se iz mesta priselili v podeželsko okolje in si v naravnem okolju zgradili hiše ter ne razumejo, da v naravi vlada ciklus življenja in smrti.

"Velik problem v našem lovišču predstavlja tudi stihija v urbanizmu, ki se kaže v razpršeni gradnji. Okolje je prepleteno z infrastrukturnimi objekti, kot so avtocesta, železnica, glavne in lokalne ceste, plinovod in daljnovodi. Pojavlja pa se tudi vse več trajno ograjenih parcel, pašnikov, obor, nasadov in industrijskih kompleksov, ki preprečujejo gibanje divjadi."

Posledice neizvajanja lova bi bile velike 

Odvzem divjadi, ki je državna last, oziroma pobijanje, kot trdijo nekateri, temelji na skrbno načrtovanem planu, ki ga vsaki dve leti pripravi zavod za gozdove glede na vrsto in strukturo divjadi po starosti in spolu, pojasni Ivičak in doda: "Naša naloga pa je, da izvršimo odvzem v skladu z lovsko etiko in na način, da ne ogrožamo drugih udeležencev v prostoru. V primeru nezadostnega števila odvzete divjadi sta lovska družina in odgovorna oseba, tj. starešina, denarno kaznovani z globo, ki ni majhna. Posledica neizvajanja lova bi bila tudi škoda na poljščinah, ki jo sedaj finančno pokrivamo lovske družine, ter seveda škoda na avtomobilih, ki so poškodovani v primeru trkov z divjadjo. Imeli smo že primer, ko nas je tožila zavarovalnica zaradi povzročitve škode na avtomobilu po domnevnem trku s srnjadjo."

Zanimalo nas je še, kakšen je med mladimi interes za vpis med lovce. Sogovornik pravi, da se v Lovsko družino Pesnica - Jarenina povprečno vpiše en nov član na leto. "Večji problem je, da imajo mlajši vedno več zadolžitev v službi, doma in seveda tudi pri drugih dejavnostih, ki jih delno omejujejo pri izpolnjevanju obveznosti v lovski družini, teh pa ni malo. Predvsem v prvem letu, v času pripravništva, jih je veliko, saj morajo opraviti vse z zakonodajo predvidene obveznosti, da lahko pristopijo k lovskemu izpitu. Kljub temu pa se z dobro voljo in dogovori lahko uskladimo v korist obojih."

[[image_1_article_92672]]

"Predvsem je pomembno, da se vzdržujejo dobri odnosi med člani, da se ohranjata spoštovanje in tovarištvo ter da se obveznosti prilagodijo znanju in sposobnostim vsakega člana. Še posebej pomembno pa je, da se ohranja spoštljiv odnos do divjadi, naravnega okolja in ne nazadnje tudi do lokalnega okolja in krajanov."

Kmetijska krajina se ureja na način, ki divjadi ni prijazen

Ivičak si želi, da se organizacija lovstva ohranja v takšni obliki, kot jo imamo sedaj, saj se je v svetovnem merilu izkazala za učinkovito in napredno. "Žal pa se naravno okolje, predvsem kmetijska krajina, ureja na način, ki divjadi ni prijazen, na primer z velikimi monokulturnimi kompleksi, zgodnjo in večkratno košnjo, pretiranim urejanjem oziroma čiščenjem vodotokov, postavljanjem trajnih ograj ipd. Zato bomo svoje znanje in delo še bolj posvetili trajnemu ohranjanju naravnega okolja, biotski raznovrstnosti, vzgoji lovskih psov, brez katerih ni pravilnega lova, in seveda lovsko pravičnemu odvzemu divjadi."