Čeprav Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NZLOH) trenutno ne vodi statistike o populaciji glodavcev, se zdi, da se njihovo število povečuje.
Vzrokov je lahko več
Nenadzorovano razmnoževanje glodavcev lahko ima več vzrokov, pri čemer pa ključno vlogo igramo ljudje sami. Podgane se najpogosteje pojavljajo v strnjenih naseljih, še posebej, če je tam dostopna hrana ali, če ni zadostne skrbi za ravnanje z odpadki. Prav tako so pogoste v zapuščenih objektih, kanalizacijskem omrežju in podobnih okoljih. Za zatiranje je torej nujno izboljšanje splošne čistoče, pravilno ravnanje z odpadki, preprečevanje divjih odlagališč in prenehanje zlivanja odpadkov v straniščne školjke.
“Podgane se pojavljajo tekom leta bolj ali manj enakomerno, medtem ko je problematika miši v zgradbah večja ob nastopu mraza in pomanjkanju hrane v naravi, saj le te iščejo zavetje in hrano v toplih prostorih. Podgane in miši uničujemo z deratizacijo (nastavitev zastrupljenih deratizacijskih vab), pri čemer je pomembno, da se deratizacija izvaja sistematsko 2x letno, s čemer je strup v objektih nenehno prisoten,” so sporočili iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Mariborčani pravijo, da se je število podgan dodatno povečalo po večjih požarih v Surovini. To je privedlo do nevzdržnih razmer za okoliške prebivalce, ki so se začeli srečevati z ogromnim številom glodavcev. Opažajo pa jih tudi v Melju, kjer je znano, da so slabe higienske razmere in pogosto nepravilno odlaganje odpadkov. V NLZOH pravijo, da za Melje še niso prejeli klicev stanovalcev o pojavljanju glodavcev, so pa jih opazili pri Surovini, kjer jih je že zatirajo.
Tudi prenašalci bolezni
Poleg gospodarske škode, so glodavci tudi prenašalci bolezni. Med najpogostejšimi boleznimi, ki jih prenašajo podgane so leptospiroza, toksoplazmoza, tularemija, salmoneloza in hentavirus. V zadnjih letih pa se beleži tudi porast mišje mrzlice, ki se prenaša preko izločkov miši.
Za obvladovanje težave z razmnoževanjem podgan je smiselna preventivna deratizacija v večstanovanjskih objektih, šolah, vrtcih, bolnišnicah in obratih s prehrano. Ta ukrep je ključen za ohranjanje populacije podgan na sprejemljivi ravni, ki ne predstavlja direktne grožnje za ljudi. Pomemben korak pri obvladovanju težave pa je tudi izboljšanje higienskih standardov v mestu.
“Pred leti (zadnja tri leta deratizacijo izvaja drugo podjetje), ko je NLZOH izvajal 3x letno sistematsko deratizacijo kanalizacijskega omrežja MO Maribor in dodatno deratizacijo na kritičnih lokacijah, je bilo stanje podgan obvladljivo,” so še povedali.