V preteklem tednu smo poročali o odličnih rezultatih mednarodne mature. V Mariboru sta dijaka Janina Ulbl in Neven Borak, osvojila vse možne točke. Zanimalo nas je, zakaj sta se za tovrstno maturo odločila, koliko učenja je bilo potrebnega in kakšni so njuni načrti za prihodnost.
Janina je v mednarodni maturi videla izziv, pritegnil jo je pouk v angleškem jeziku, medtem je bil Nevenov glavni razlog želja po študiju v tujini.

Kdaj sta se odločila, da bota opravljala mednarodno maturo in zakaj?
 NEVEN: »Za program mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor sem se odločil v  drugem letniku splošne gimnazije, glavni razlog pa je bila želja po študiju v tujini. Ta program namreč poteka v angleščini in ga priznavajo skoraj vse univerze po svetu.« 
 JANINA: »Odločitev je začela zoreti že v 1. letniku, dokončno sem se za ta program odločila po informativnih dnevih v 2. letniku. V tem programu sem videla izziv, pritegnil me je pouk v angleškem jeziku in možnost osredotočanja na ožji izbor predmetov, kjer snov obravnavaš bolj poglobljeno.«
 Koliko učenja in odrekanja je bilo potrebnega?
 NEVEN: »Sedaj, ko je stres mature za mano, se mi zdi, kot da niti ni bilo tako hudo, vendar pa sta dve leti tega programa bili precej stresni. dijaki mednarodne mature priučimo obvladovanja stresa in razporejanja časa, ki nam je na voljo, zato smo bolje pripravljeni na življenje na univerzi, kjer zahteve niso nič manjše.«
 JANINA: »Potrebno je bilo veliko sprotnega dela obe šolski leti mednarodne mature, še bolj intenzivno pa v zadnjih mesecih pred maturo. Zaradi mnogo obveznosti in pouka, ki se  je pogosto zavlekel v pozne popoldanske ure, sem opustila treninge plesa,  ki sem jih prej sicer rada obiskovala.«
 Kako je potekal vajin vsakdan, sta imela določen čas učenja?
 NEVEN: »Nikoli nisem imel urnika učenja, namesto tega sem sproti opravljal obveznosti, ki jih nikoli ni manjkalo, in se učil, ko se je bližal test. Sicer pa sem največ časa porabil za pisanje esejev oziroma laboratorijskih poročil, saj je v to potrebno vložiti veliko več energije, kot v preprosto memoriziranje podatkov. Ko obveznosti nisem imel, sem čim več časa porabil s prijatelji, namesto da bi se omejeval z urnikom. Posledično nisem imel rutinskega vsakdana; nekatere dni sem namenil izključno šoli, spet drugič pa se sploh nisem učil. Učenje pred maturo je bilo v resnici bolj sproščeno, kot pa večina zadnjega letnika na gimnaziji.«
 JANINA: »Zadnje tri tedne pred maturo nismo imeli pouka, čas je bil namenjenim intenzivnim pripravam na maturo. Vnaprej sem si naredila načrt za ponavljanje snovi, saj sem morala dobro obvladati snov šestih predmetov hkrati. Ponavljanje sem kombinirala z reševanjem starih maturitetnih pol.«
 Kakšni so občutki, ko izveš rezultate mature?
 NEVEN: »Preden so rezultati postali dostopni na internetu sem prejel nekaj mailov profesorjev, ki so mi čestitali za izjemen rezultat, zato sem vedel, da ta ne more biti slab. Tako nisem bil živčen, kot bi bil sicer, res pa da nisem pričakoval, da bom dobil vse točke. Potreboval sem nekaj časa, da sem dojel, kaj se je zgodilo, kasneje pa, seveda, veselje ob uspehu in praznovanje s sošolci.«
 JANINA: »Visoke točke sem pričakovala. Ko pa sem izvedela, da sem dosegla prav vse točke, sem bila poleg velike sreče in ponosa tudi malo presenečena. Svoj rezultat doživljam kot nagrado za vloženo delo in trud.«
 Janina ostaja v Sloveniji, vpisala se je na Medicinsko fakulteto v Mariboru, Neven odhaja na študij filozofije in psihologije na Škotsko.
 Slika st. Andrews: foto wikipedia
 Menita, da so dobri učenci v Sloveniji dovolj cenjeni?
 NEVEN: »Smo, dokler nameravamo študirati kaj “uporabnega in koristnega”. Na drugi strani pa so družboslovci, med katere spadam tudi sam, mnogokrat videni kot tisti, ki niso dovolj inteligentni za znanstvene študijske smeri in ki v družbi ne morejo proizvesti nič konkretnega. Ravno zaradi takega odnosa odhajam na študij v tujini, saj so tam veščine družboslovcev bolj cenjene, trg dela pa jim ponuja več kot le administrativna mesta v javnem sektorju. Tudi pri naravoslovcih se v Sloveniji rado zatakne, ko bi morala država za raziskave nameniti denar. V tujini namreč take priložnosti takoj izkoristijo.«
 JANINA: »Mislim, da na naši šoli, II. gimnaziji Maribor, spodbujajo, cenijo in nagrajujejo svoje uspešne dijake. Tudi na ravni države smo uspešni dijaki cenjeni, omogočeno nam je kvalitetno nadaljevanje izobraževanja. Žal pa se občuti varčevanje, saj na primer neka diamantna maturantka splošne mature na naši šoli ne more pridobiti Zoisove štipendije, ker ne izpolnjuje pogoja izjemnega dosežka; štipendijo bi si sicer zaslužila.«
 Kje bosta nadaljevala šolanje?
 NEVEN: »Odhajam na študij filozofije in psihologije na Univerzi v St Andrewsu, na Škotskem, ki velja za eno najprestižnejših in najstarejših univerz v Veliki Britaniji. Nisem prepričan, da bom iz te smeri tudi diplomiral, saj lahko prva dva letnika študiram kar tri predmete in kasneje specializiram, vendar bom vsekakor ostal znotraj področja kognitivne znanosti oziroma vede o delovanju človeškega uma.«
 JANINA: »Moj doseženi rezultat na maturi omogoča študij na nekaterih prestižnih univerzah po svetu. Vendar pa ima študij doma tudi mnoge prednosti. Ostajam v Sloveniji, vpisujem se na Medicinsko fakulteto v Mariboru.«
 Kakšni so vajini cilji v življenju?
 NEVEN:  »Dolgoročnih ciljev po študiju še nimam, vendar bom skoraj zagotovo nadaljeval s študijem na podiplomski stopnji. V tem trenutku se namreč najbolj vidim v vlogi univerzitetnega predavatelja oziroma akademika, vendar pa sem odprt za priložnosti, ki bi se mi lahko ponudile v naslednjih štirih letih.«
 JANINA: »Najprej uspešno dokončanje študija, potem specializacija in kvalitetno opravljanje zdravniškega poklica. Poleg tega bi želela nadaljevati z dvema umetniškima dejavnostima, ki sta mi blizu, pisanjem poezije in proze ter fotografskim ustvarjanjem. Predvsem pa si tudi kot odrasla želim lepega družinskega življenja, kot sem ga bila vajena do zdaj iz otroštva in mladosti. «