Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja na resna tveganja za javno zdravje, ki jih prinaša podnebni pojav El Niño. Meteorologi ob tem ocenjujejo, da bi bil lahko tokratni pojav najintenzivnejši od začetka meritev pred štirimi desetletji.
Nevarnost širjenja smrtonosnih bolezni
El Niño povzroča segrevanje morske gladine v tropskem delu Tihega oceana in se ciklično pojavlja na dve do sedem let. Spremljajo ga ekstremne suše, rekordne temperature ter obsežne poplave. Vplivi faza so že opazni na območju od Srednje Amerike do Indonezije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po podatkih WHO obilno deževje in poplave ustvarjajo idealne pogoje za širjenje kolere ter bolezni, ki jih prenašajo komarji, predvsem malarije, denge in čikungunje.
Najbolj ranljiva območja s šibko infrastrukturo
Teresa Zakaria, vodja urada WHO za zmanjševanje tveganj in podnebne spremembe, poudarja, da bodo posledice najhujše v regijah, kjer se podnebni šoki prekrivajo s šibkimi zdravstvenimi sistemi, pomanjkanjem hrane, razseljevanjem prebivalstva ter obstoječimi humanitarnimi krizami.
Zakaria je na novinarski konferenci v Ženevi pozvala države k takojšnjemu ukrepanju, s katerim bi preprečili izgubo življenj. "Pojav predstavlja znatno grožnjo javnemu zdravju. Sedaj imamo priložnost za ukrepanje, preden se tveganja prelijejo v popolno krizo," je opozorila.
Zahteva po pripravi zdravstvenih sistemov
Organizacija poziva prizadete države k okrepitvi zdravstvenih sistemov, boljši diagnozi in nadzoru nad izbruhi bolezni ter zagotovitvi ustreznih zalog medicinskega materiala na najbolj ogroženih območjih.
Po opozorilih Svetovne meteorološke organizacije obstaja visoka verjetnost, da bo El Niño krožil podnebje vse do februarja 2027. V prihodnjih mesecih se tako na več celinah obetajo novi vročinski rekordi, suše in uničujoče poplave.
