Stražunski gozd ima velik socialni in rekreacijski pomen. V Stražunskem gozdu v Mariboru je več izvirov, ki napajajo Stražunski potok in pomembno prispevajo k ekosistemu in ohranjanju mokrišč v Stražunskem gozdu.

Vodo iz izvirov so proučevali in preizkušali zaposleni na Nacionalnem labororatoriju za zdravje, okolje in prehrano (NLZOH), na preizkušnji pa so vsi, ki s svojimi dejanji pomembno vplivamo na naravo okoli nas.

“V raziskavah leta 2019 smo ugotovili, da je Stražunski potok obremenjen z bakterijami fekalnega izvora, z organskimi in anorganskimi snovmi. V nekaj vzorcih je bila presežena mejna vrednost za nitrat za dobro ekološko stanje. V enem vzorcu je bil presežen tudi parameter BPK5 (biološka potreba po kisiku). Vrednosti celokupnega fosforja v vseh vzorcih, odvzetih v Stražunskem jarku in tudi iz mlake, presegajo mejno vrednost iz Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib. Mejna vrednost za salmonidne vode je 0,2 mg/L PO4 in 0,4 mg/L PO4 za ciprinidne vode,” so zapisali na NLZOH.

Na brežinah odpadki, mulj, plastika …

Vzorčenje in terenske meritve je opravil sodelavec NLZOH Rok Mihalina, ki je svoje strokovno delo spremljanja in analiziranja voda vključil še v svoj študij. V letu 2020 je z raziskavo nadaljeval in letos marca, ko obeležujemo tudi svetovni dan voda, diplomiral z raziskavo Obremenitev Stražunskega potoka z odpadnimi vodami.

Ob velikih nalivih onesnažena voda prestopi bregove. Predvsem na brežinah so vidni odpadki, delci plastike, rastline na brežinah pa so prekrite s smrdečim muljem.

“Problem Stražunskega potoka niso le onesnaževala v vodi, ampak tudi brežine, ki so prekrite z muljem in odpadki. Na preiskovanem območju je režim ravnanja z odpadnimi in meteornimi vodami neprimerno urejen. Ob velikih nalivih onesnažena voda prestopi bregove. Predvsem na brežinah so vidni odpadki, delci plastike, rastline na brežinah pa so prekrite s smrdečim muljem. Stražunski potok se v Dogošah steka v reko Dravo, ki ta onesnaževala nosi naprej,” dodajajo na NLZOH.

Problematiko je, kot dodajajo, treba reševati celovito in trajnostno ter spremeniti zavedanje o ravnanju z vodami nasploh. Na NLZOH ob tem upajo, da bo Stražunski potok v bližnji prihodnosti dočakal boljšo usodo.